Na ponedeljkov ukrep ameriške administracije se je Kitajska odzvala z vpeljavo novih carin na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 60 milijard dolarjev. Omenjena poteza lahko še bolj poglobi razmere, saj je predsednik Donald Trump za tak primer napovedal možnost še dodatnih carin na kitajski uvoz v višini približno 267 milijard ameriških dolarjev. Torej, če bo ameriški predsednik sledil tej grožnji, bodo tarife ZDA zajemale vse blago, ki je bilo lansko leto uvoženo iz Kitajske, kar bi zagotovo vplivalo na prerazporeditev dobavnih verig multinacionalk in bi negativno vplivalo na gospodarsko rast Kitajske in tudi ZDA (posledično tudi EU), na kar so včeraj opozorili tudi raziskovalci Evropske centralne banke (ECB). Po ocenah ECB naj bi v takem primeru gospodarska dejavnost ZDA v enem letu padla za dva odstotka, po ocenah nekaterih analitikov pa bi vsesplošna trgovinska vojna v prihodnjem letu zmanjšala gospodarsko rast Kitajske za 1,5 odstotka.
Trenutno pojavu vsesplošne trgovinske vojne pripisujem nizko verjetnost, optimistični pa so tudi skorajda vsi svetovni trgi. Tako evropski kakor tudi kitajski trg sta v minulem tednu pridobila dober odstotek, medtem ko se ameriški trgi v prejšnjem tednu niso slabo odrezali. Proti evru je dolar sicer izgubil več kot 0,80 odstotka ravno na račun vpeljave carin. Kljub trgovinskim napetostim trgom ne ostane drugega, kakor da sledijo fundamentalnim in makroekonomskim podatkom, ki so v tem letu zelo ugodni.
Dobri fundamentalni in makroekonomski podatki v letošnjem letu krasijo tudi slovensko ekonomijo. Tečaji na slovenskem borznem trgu so se sicer v zadnjem tednu dni znižali, saj je slovenski borzni indeks SBITOP v tem obdobju izgubil dobrih 2,30 odstotka. Torej omenjena rahla korekcija lahko predstavlja vstopno točko za nakup nekaterih slovenskih delnic, saj so slovenska podjetja v letošnjem letu do zdaj dobro poslovala, pričakovanja za prihodnje leto pa tudi ostajajo dobra.
