Če bi za voznike tako avtomobilov kot motorjev veljala ničelna toleranca alkohola med vožnjo in bi se – v teoriji – odstotek alkoholiziranih povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom zmanjšal na 20 odstotkov, bi na leto zabeležili med 15 in 20 žrtev v prometu manj. Najmanj 70 oseb manj pa bi bilo vsako leto hudo poškodovanih. Najverjetneje bi preživel tudi kateri od kar sedemnajstih, ki so samo letos septembra v prometnih nesrečah na naših cestah izgubili življenje (lani v istem mesecu je umrla le ena oseba, leto pred tem devet, leta 2015 pa deset). Zakaj je ravno ta mesec letos tako krvav, bodo pristojni morali še analizirati, je pa raziskava, ki jo je naročila Javna agencija RS za varnost prometa, v kateri so strokovnjaki zajeli stanje na cestah med letoma 2011 in 2017, pokazala, da sta glavna vzroka najhujših prometnih nesreč še vedno alkohol in neprilagojena hitrost.
Najbolj nevarni vozniki z dovoljeno količino alkohola
Statistični podatki kažejo, da se je število prometnih nesreč na slovenskih cestah od leta 2001 zmanjšalo za več kot polovico, izjemno spodbuden je tudi strm padec smrtnih žrtev – pred sedemnajstimi leti je na cestah življenje izgubilo 278 oseb, lani pa 104. »To kaže, da je Slovenija na stabilni poti k večji varnosti cestnega prometa,« pravi Bogomir Brvar z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je za potrebe 600 strani dolge raziskave leto dni analiziral podatke.
Možnost za povzročitev nesreče v primerjavi s treznim voznikom se za petkrat poveča že pri 0,3 promila alkohola (0,14 mg/l), celo za 25-krat pa je ta možnost večja pri enem promilu alkohola (0,48 mg/l), kar neprestano opozarjajo na policiji. Veliko težavo predstavljajo vozniki, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola 0,24 mg/l, saj je ravno pri njih največja statistična verjetnost, da povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom med vsemi nesrečami, ki so jih povzročili trezni povzročitelji, znaša 0,5 odstotka, za povzročitelje, alkoholizirane v mejah dopustnega, pa znaša delež nesreč s smrtnim izidom med vsemi tri odstotke, torej je šestkrat večji.
Pijanih štiri odstotke voznikov
Policija opravi okoli 400.000 alkotestov na leto, pri čemer se število pozitivnih na alkohol od leta 2011 konstantno giblje okoli štirih odstotkov. Se je pa število pozitivnih alkotestov v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za več kot polovico, v primerjavi z letom 2001 pa za skoraj štirikrat. Zanimivi so podatki, da so imeli previsoko količino alkohola v krvi največkrat potniki, sledili so vozniki štirikolesnikov, mopedisti in kolesarji. Poudariti je treba, da gre tukaj za skupino tistih, ki so »padli« na alkotestu, ni pa nujno, da so bili udeleženi v kakršni koli nesreči. Pričakovani pa so rezultati o porazdelitvi pozitivnih alkotestov po dnevih v tednu: odstotki naraščajo od četrtka naprej, največ povzročiteljem nesreč je alkotest pokazal pozitivno v nedeljo. Od mesecev po stopnji pozitivnih alkotestov malenkostno odstopa le »veseli« december, odstotek pozitivnih alkotestov pa je pri moških več kot trikrat večji kot pri ženskah.
Čeprav tukaj izpostavljeni podatki tega morda ne kažejo, pa se varnost cestnega prometa pri nas postopno izboljšuje. Po navedbah strokovnjakov bi se tako z nadaljevanjem zmanjšanja števila prometnih nesreč s smrtnim izidom do leta 2022 lahko približali cilju iz resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, to je ne več kot 35 mrtvih na milijon prebivalcev.
