Bralec Janez Zupan iz Domžal nas je opozoril, da je zlasti na podeželju v več križiščih zaradi koruze, ki raste na njivah tik ob cestah, vključevanje v promet na prednostne ceste postalo tvegano. Zanimalo ga je, kaj o sajenju poljščin, dreves in grmovja ob cestah pravi naša zakonodaja. Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da je po zakonu o cestah na javni cesti, zemljiščih ali objektih ob njej prepovedano izvajati kakršna koli dela, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala oziroma zmanjšala varnost prometa na njej. Dodajajo, da je ob cesti prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade in poljščine, nameščati ali odlagati les, zemljo ali kakšen drug material, ki bi lahko oviral ali onemogočal nemoten in varen potek cestnega prometa.
Cestna ogledala postavijo le izjemoma
Če je preglednost ovirana, je treba te ovire v vsakem primeru odstraniti, če pa ni, je lahko rastje ob cestah po pravilniku o projektiranju cest visoko 0,75 metra. Tistega, ki krši zakonodajo, lahko prijavite na Inšpektorat za infrastrukturo, ki ga lahko kaznuje z globo, kršitelja pa lahko prijavite tudi policiji in občinskemu redarstvu, navajajo na direkciji. Na policiji pravijo, da v primeru ugotovitve zmanjšane preglednosti in s tem povečanega tveganja za nastanek nesreč obvestijo vzdrževalca ceste, da oviro odpravi in tako vzpostavi minimalno preglednost za varen potek prometa.
Na pomoč v nepreglednih križiščih ne morejo priskočiti niti cestna ogledala, saj v skladu s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste na cestah zunaj naselij njihova postavitev ni dovoljena. Preglednost s postavitvijo prometnega ogledala na direkciji rešujejo izjemoma v primerih, ko proste preglednosti zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče zagotoviti ali pa ko so za zagotovitev proste preglednosti potrebni ekonomsko neupravičljivi stroški, na primer rušenje objekta, zidov, odstranitev večjih skal ali strmih brežin.
Redno vzdrževanje živih mej
S policije so nam sporočili, da nimajo podatkov o prometnih nesrečah, ki bi se zgodile zaradi nepreglednosti v križišču, a obenem opozarjajo, da je preglednost v križiščih pomembna za varno vožnjo skozi križišče oziroma za vključevanje s stranske na glavno cesto. Dodajajo, da zaradi sezonskih pridelkov ob cestah in posledično zmanjšane preglednosti ne ugotavljajo povečanega števila nesreč, kakor tudi ne zaradi divjih živali, ki bi iz (razraščenega) obcestnega rastlinja skočile pred motorna vozila in vanje trčila.
Kako pa je z zasaditvijo žive meje ob občinskih cestah v (strnjenih) naseljih, ki jo Slovenci tako radi postavljamo, da imamo mir pred sosedi? Večkrat se namreč pripeti, da lastniki zasebnih zemljišč zasajene vegetacije ne obrezujejo redno, zaradi česar se ta razrašča in ovira prehod pešcev po pločniku in vožnjo vozil na cestah, obenem pa ovira preglednost pri vključevanju na glavno cesto. Na direkciji pojasnjujejo, da morajo lastniki zemljišč, na katerih stoji grmičevje, tudi v teh primerih zagotoviti varno vključevanje v promet s priključkov na glavno cesto. Tako je po pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest treba vegetacijo kositi, obrezovati in sekati tako, da ta ne zakriva na primer cestnih znakov ali semaforjev, zagotoviti pa je treba še minimalno polje preglednosti.
