V Sloveniji imamo trenutno pet poligonov, ki ustrezajo pogojem za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo. »Program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo obsega teoretični in praktični del. Teoretični del vsebuje razpravo o izkušnjah udeležencev in razlogih za vožnjo, tehnične osnove in delovanje fizikalnih zakonitosti pri vožnji, praktični del pa pogovor o vozniških izkušnjah voznika, upravljanje in vodenje vozila, zaviranje v nevarnosti, upoštevanje varnostne razdalje, umikanje nenadni oviri ter zaviranje in umikanje nenadni oviri,« pravijo pri agenciji za varnost v prometu (AVP).

Eden teh, ki so nekako orali ledino na tem področju, je center varne vožnje v Murski Soboti, ki je nastal leta 1996. Na njem, tako pravi direktorica Polonca Kočar, lahko izvajajo več scenarijev kritičnega vedenja vozila med vožnjo in s tem tudi različne zahtevnostne ravni usposabljanja. »V kombinaciji s spolzko površino in vodnimi ovirami lahko ustvarimo situacije, ki že pri nizkih in srednjih hitrostih postavijo voznika v kočljiv položaj, kar zadeva odzivanje in upravljanje vozila glede na zahtevnost vožnje. Pri nas poligon uporabljajo vsi kandidati v šolah vožnje različnih kategorij, na njem se izvajajo zakonsko predpisani programi, usposabljamo uporabnike kmetijske mehanizacije, skupaj z drugimi organizacijami izvajamo poskusne trke, uporabljajo ga tudi motoristi. Na poligonu v Murski Soboti se je od leta 2010 usposobilo več kot 11.000 voznikov začetnikov in pridobilo dovoljenje več kot 14.000 novopečenih voznikov različnih kategorij,« še dodaja Polonca Kočar.

Pozitivni vplivi med mladimi

O koristih centrov varne vožnje na splošno je govorila tudi Petra Wagner Čuk, vodja centra varne vožnje na Vranskem. Sicer pravi, da težko oceni neposreden vpliv uporabe takih centrov, so pa na primer v Avstriji ugotovili, da se je zaradi aktivnosti in usposabljanja motoristov začetnikov število poškodovanih mladih motoristov pri njih med letoma 2001 in 2016 zmanjšalo za 21 odstotkov. »Čeprav je prometno varnost nehvaležno predstavljati s statistiko, lahko tudi tako ocenimo koristi tovrstnega usposabljanja voznikov. Pred odprtjem centra varne vožnje na Vranskem je na naših cestah v povprečju življenje izgubilo 261 ljudi na leto, v obdobju 2009–2017 jih je umrlo 130, letos do konca avgusta pa 57,« še pravi Petra Wagner Čuk.

Podobno ugotavljajo tudi v centru varne vožnje Raceland v Krškem, ki je nastal leta 2006, ko sta ga k življenju obudila Domen in Tomislav Staut, takrat še direktor družinskega podjetja Pagrat Krško. Koordinatorka za izvajanje varnih voženj Alenka Ribič je povedala: »Do zdaj je v našem centru tečaj varne vožnje opravilo že 10.200 udeležencev. Po podatkih je na širšem območju Dolenjske in Posavja kar 30 odstotkov manj povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini od 20 do 30 let, kolikor je povprečna starost voznikov začetnikov.«

Objekt v Celju je najstarejši

Eden najstarejših takih objektov pri nas je v Celju, ki je v osnovi nastal že pred 30 leti in je bil takrat v nekdanji skupni državi največji takšen center. »Takrat je bil v osnovi namenjen za usposabljanje kandidatov v šolah vožnje in za najrazličnejše moto prireditve. Leta 2010 je bil center prenovljen za pogoje varne vožnje. Naš center uporabljajo vse šole vožnje na Celjskem za usposabljanje kandidatov s prve učne stopnje. Izvajamo treninge varne vožnje, največ za voznike začetnike in druge komercialne treninge za podjetja. Na prvi učni stopnji kandidati pridobivajo motorične sposobnosti vožnje, pripravljamo pa tudi druge dogodke, kot so razne krepitve tima za podjetja,« pravi Tomaž Lotrič iz ZŠAM Celje. Zanimiva je ponudba Racelanda v Krškem, ki je odprt tudi pozimi. Takrat ponuja izvedbo skandinavskega izobraževanja pri še bolj oteženih pogojih vožnje, v snegu, na poledici. »Po vseh opravljenih nalogah se bomo na cesti počutili varnejše in samozavestnejše. A delo se nikoli ne ustavi, že prihodnje leto sta predvideni širitev in posodobitev dosedanje vozne površine, kjer bomo zgradili dodatno stezo, ki se bo priključila na obstoječo. Ne pozabimo, pri nas vse leto organiziramo tudi različne dirke v prvenstvu mini moto, karting in druge prireditve,« še dodaja Alenka Ribič.

Skupni imenovalec vseh takih objektov sta torej varnost in z njo povezano spreminjanje miselnosti in navad na cesti. Inštruktorji v centru na Vranskem tako vedo povedati, da so bili nekoč v motorističnih krogih stigmatizirani tisti, ki so šli na tečaj, danes pa je ravno obrnjeno. »Približno 500 motoristov vsako leto opravi katerega od programov za motoriste, številni se vračajo, pridejo na ogrevalni tečaj pred začetkom sezone, saj so na lastni koži izkusili, kako koristen je tečaj, četudi imajo za seboj že tisoče prevoženih kilometrov,« dodaja Petra Wagner Čuk. Torej se rezultati že kažejo, kar govori o koristnosti in tudi sodobni opremljenosti, tako tehnični kot na področju strokovno usposobljenih inštruktorjev. A naložba v tak objekt ni majhen finančni zalogaj.

Kot vse kaže, je teh pet centrov pri nas za zdaj dovolj. Idealno pa bi bilo, če bi bila poligona še na Gorenjskem in Primorskem. »Število poligonov je odvisno tudi od upravičenosti naložbe, kajti država za zdaj ne financira takšnih naložb. Gradnja poligona po zelo grobi oceni znaša od štiri milijone evrov navzgor, zelo modernega centra varne vožnje pa tudi več kot 20 milijonov evrov,« še pravijo pri AVP.