Ob proizvodnji električne energije se ustvarja tudi ogromna količina odpadne toplotne energije, ki se skoraj v celoti porabi za »ogrevanje« reke Save, ker je treba za obratovanje celotnega postroja tega ves čas tudi hladiti.
Na podlagi statističnih podatkov o številu stanovanj v sosednjem mestu Zagrebu je te toplotne energije dovolj, da bi lahko s to »odpadno« toplotno energijo ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot. Če znamo narediti skupaj proizvodni objekt, bi ob današnjem tehnološkem znanju bil najmanjši problem zgraditi še cevovod za transport toplotne energije od njenega nastanka do prvega odjemnega mesta v Zagrebu. Po naši oceni bi to pomenilo izgradnjo cevovoda v dolžini približno 40 kilometrov.
Hkrati bi takšen projekt pomenil za mesto Zagreb približevanje izpolnjevanju obveznosti do podnebnega sporazuma, saj bi za svoje potrebe zmanjšal porabo fosilnih energentov vsaj za polovico. K temu bi zagotovo lahko dodali še uspešni komercialni učinek za proizvodni obrat v Krškem, saj se komercialni učinek deli po lastninskih deležih. V tem pismu za zdaj ne želimo pisati in govoriti o številkah, bomo pa to z veseljem storili, če bo kakšen pozitivni odziv na naše pismo.
In za konec še pripomba: obe državi sta že ratificirali svetovni podnebni sporazum, sta obe obvezani izvajati ukrepe po sporazumu in v njem ni predvidenih državnih meja.
Božo DukićZdruženje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)
