Kot je iz New Yorka sporočila voditeljica evropske diplomacije Federica Mogherini, bo EU vzpostavila poseben trgovinski sistem, ki bo zaobšel ameriške sankcije in omogočal ohranjanje blagovne menjave z Iranom, kar je nujno za ohranjanje sporazuma o iranskem jedrskem programu iz leta 2015. V EU bo tako nastala ustanova Special Purpose Vehicle (SPV), ki bo omogočala menjavo blaga za blago. Če bo na primer Iran prodal Italiji nafto, Nemčija pa Iranu stroje, bo Italija plačala Nemčiji. Ta mehanizem omogoča, da se evropske države izognejo transakcijam v dolarjih z Iranom. ZDA, ki so maja enostransko izstopile od tri leta starega jedrskega sporazuma z Iranom, grozijo s hudimi sankcijami vsakemu podjetju, ki bi v dolarjih poslovalo z Iranom (v drugi valuti to ni mogoče). Številna evropska podjetja so se zato že umaknila iz Irana, kar je hudo prizadelo njegovo gospodarstvo.
Uradno sicer ZDA zahtevajo nov jedrski sporazum z Iranom, menda pa je dejanski cilj Bele hiše, da gospodarsko spravijo Iran na kolena in s tem izzovejo rušenje sedanjega režima Islamske republike, podobno kot je Britancem ob pomoči Cie uspelo v Iranu leta 1953, Cii pa leta 1973 v Čilu.
Podpora iranskim zmernežem
Vse druge podpisnice iranskega jedrskega sporazuma, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija, Kitajska in Iran, dogovor še naprej podpirajo. Zdaj so predstavniki vseh teh držav skupaj z Mogherinijevo ob srečanju na robu zasedanja generalne skupščine ZN v New Yorku ugotovili, da oblasti v Teheranu še naprej v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti iz sporazuma. Za EU je to pomembno, saj bi v primeru, da bi Iran spet začel izdelovati jedrsko orožje, lahko prišlo do vojne med njim in Izraelom, ki bi mu lahko pomagale tudi ZDA.
Tako ameriški zunanji minister Mike Pompeo kot predsednikov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton sta zagovornika preventivne vojne proti Iranu. Taka vojna pa bi imela daljnosežne posledice, morda tudi novo begunsko krizo v Evropi.
V EU se zavedajo tudi, da bo Iran lahko še naprej spoštoval jedrski sporazum samo, če bo lahko razvijal gospodarske odnose z Evropo, če se bo torej evropskim podjetjem uspelo izogniti ameriškim sankcijam. Samo v tem primeru bodo zmerneži, ki jih vodi iranski predsednik Hasan Rohani, dovolj močni, da bodo preprečili konservativcem, ki jih podpira vrhovni verski voditelj Ali Hamenej, da bi spet začeli izdelovati jedrsko orožje.
Sicer je Rohani že zdaj zelo oslabljen, saj je od maja zaradi ameriškega pritiska in sankcij rial padel že za 60 odstotkov, proizvodnja avtomobilov za 30 odstotkov, osnovna živila pa so se podražila za 125 odstotkov. Konservativci Rohanija zdaj lahko obtožujejo, da njegova strategija, v kateri je stavil na pogajanja in spravo z zahodom, ni prinesla obljubljenega gospodarskega razcveta.
