Štirje napadalci, preoblečeni v vojake, so začeli streljati na gledalce, ker so se očitno hoteli prebiti do slavnostne tribune, vendar so jih pred tem vse štiri, kot poročajo iranski mediji, ustrelili. Odgovornost za napad je prevzela arabska separatistična skupina Domoljubno arabsko demokratično gibanje v Ahvazu. Govornik skupine je za televizijo Iran International, ki ima sedež v Londonu in je v rokah Savdijcev, izjavil, da so bili tarča napada pripadniki revolucionarne garde in vojaških sil islamske republike. Morda je šlo za maščevanje, ker so novembra lani v Haagu neznanci, ki bi lahko bili agenti Irana, pred domom ubili 52-letnega Ahmada Molo Nisija, enega od vodilnih separatistov iz Kuzistana.
Dvojna merila za terorizem
Iranski veleposlanik v Londonu je od britanskih oblasti zahteval preiskavo omenjene televizije. »Iran International je sramotno predvajala intervju z govornikom teroristične skupine, ki stoji za terorističnim napadom v Ahvazu,« je zapisal na twitterju. V Teheranu trdijo, da je to podobno, kot če bi po terorističnem napadu v eni od zahodnih držav Islamski državi omogočili intervju.
Iransko politično vodstvo pa je več ur po napadu poklicalo na pogovor veleposlanike Danske, Nizozemske in Velike Britanije, ker naj bi te tri države dajale »zavetje nekaterim članom teroristične skupine, odgovorne za napad v Ahvazu«. Gre za omenjene arabske separatiste iz Kuzistana. Tako je predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil: »Ni sprejemljivo, da Evropska unija članov te teroristične skupine ne da na črno listo, dokler ne storijo kaznivega dejanja na evropskih tleh.« Trije veleposlaniki so izrazili pripravljenost svojih držav, da pomagajo Iranu tudi z obveščevalnimi podatki najti krivce za pokol v Ahvazu.
Napeti odnosi z ZDA
Iranski vrhovni verski voditelj Ali Hamenej pa je pokol v Ahvazu označil kot »zaroto države v regiji, ki jo podpirajo ZDA«. Podobno meni predsednik Hasan Rohani, ki obtožuje ZDA, da so spodbujale napad, čeprav se te dni odpravlja v New York, kjer bo govoril na generalni skupščini ZN. Med državami iz regije, ki bi lahko pomagale teroristom, so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati (ZAE) in Bahrajn. Svetovalec prestolonaslednika ZAE je na twitterju zapisal, da napad na vojaško tarčo ni teroristični napad.
Iraški neuspeh v Kuzistanu
Do terorističnega napada v Ahvazu je prišlo v času, ko so odnosi med Iranom in ZDA že tako napeti, saj namerava Bela hiša – kljub nasprotovanju EU, Rusije in Kitajske – v začetku novembra zaostriti sankcije proti islamski republiki, čeprav je ta leta 2015 z dunajskim sporazumom popustila glede svojega jedrskega programa. S Savdsko Arabijo pa se Iran bori za prevlado na Bližnjem vzhodu, tako da sta ti dve regionalni sili v konfliktu zlasti v Siriji in Jemnu. Riad tako tudi podpira arabske separatiste v Kuzistanu, kjer so v zadnjih mesecih množice protestirale zaradi slabe okoljevarstvene politike, pomanjkanja pitne vode in počasne obnove po osemletni iransko-iraški vojni. Njen začetek, 22. september 1980, so zdaj po vsem Iranu praznovali kot dan iranske vojske. Sicer je ta vojna posebno močno prizadela Kuzistan, saj je Sadam Husein napadal predvsem v tej pokrajini, ne le zaradi tamkajšnjih velikih naftnih polj, ampak tudi zato, ker je pričakoval, da bodo Iračane, ki so tudi Arabci, tamkajšnji prebivalci sprejeli kot osvoboditelje. A ti so, razen redkih izjem, kljub svojemu arabskemu rodu ostali zvesti Iranu.
