Korak je bil pričakovan, saj Kitajci še vedno kljubujejo ameriškim zahtevam po zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja, kakor tudi zaščiti industrijske intelektualne lastnine na Kitajskem. Tudi odziv iz Kitajske je bil pričakovan. Kitajska vlada je že takoj po tem napovedala, da bo uvedla dodatne carine na ameriško blago, kar je tudi storila. Napovedani so tudi že nadaljnji koraki z ameriške strani. Američani želijo uvesti carine na celoten uvoz iz Kitajske in tako zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj s to državo, ki je po zadnjih podatkih rekorden. Kitajci običajno ne napovedo vnaprej protiukrepov, vendar pa je njihov manevrski prostor precej omejen, saj so z zadnjimi ukrepi uvedli carine skoraj na ves uvoz iz ZDA; zanimivo bo videti, kakšne protiukrepe bodo v primeru zaostrovanja v ZDA dodatno uvedli. Nekateri se bojijo, da se bodo pod bojkotom znašli izdelki ter storitve ameriških podjetij, ki poslujejo na Kitajskem. Podobno izkušnjo so pred časom izkusila korejska in še prej japonska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, nobenim pa bojkot ni ostal v lepem spominu.
Vseeno finančni trgi ta teden niso izkazovali pretiranega pesimizma in vse kaže, da so investitorji že vnaprej ocenili posledice omenjenih ukrepov ter prodali predvsem kitajske delnice. Tako je borzni indeks HSCEI, ki meri spremembe tečajev delnic kitajskih podjetij, uvrščenih na borzo v Hongkongu, od začetka junija izgubil 8 odstotkov vrednosti, medtem ko je v zadnjem tednu dni celo pridobil 4,3 odstotka vrednosti. Še več, nekateri analitiki celo menijo, da so vsi učinki trgovinskih vojn že vključeni v cene kitajskih delnic in da je že čas, ko bi jih bilo treba kupovati. Po drugi strani se vrstijo opozorila, da trgovinska vojna ne bo kmalu končana, kar tudi pomeni, da je ocena posledic trgovinske vojne precej negotova.
