Jeza je skupni imenovalec britanskih odzivov na to, da so drugi voditelji držav članic na vrhu v Salzburgu soglasno dali košarico njenim brexitskim predlogom. Nekateri se kot Theresa May jezijo na EU, drugi se jezijo nanjo, na njeno brexitsko razcepljeno vlado ali na čisto vse, kar je povezano z brexitom.
Hoče EU nov referendum?
Zagovorniki brexita trdijo, da je EU na vrhu v Salzburgu potrdila, da je pogajanja o sporazumnem britanskem odhodu iz EU ne zanimajo. Britanijo naj bi želeli prisiliti v nov referendum o članstvu, ki bi se – sodeč po raziskavah javnega mnenja – prav tako kot prvi končal tesno, vendar drugače: z odločitvijo večine za nadaljevanje članstva.
Premierka Theresa May je to morda potrdila z jeznim in agresivnim govorom, v katerem je poudarila, da je bil referendum o brexitu največja demokratična odločitev, kar jih je kdaj sprejela Britanija. »Zanikati njegovo zakonitost ali izničiti njegov izid bi ogrozilo zaupanje javnosti v našo demokracijo… EU mora biti jasno, da ne bom spreobrnila izida referenduma in da ne bom razklala naše države,« je dejala Mayeva in zahtevala, da mora EU Britanijo v brexitskih pogajanjih obravnavati z več spoštovanja.
Nič ni tako, kot se zdi
Mayeva ne uživa niti soglasne podpore vlade pri svoji brexitski viziji, ki jo je preostali del EU zavrnil kot »nedelujočo«, kaj šele podpore tako imenovane javnosti. Ta je vse bolj proti brexitu, ne pa za brexit, saj vse številnejšim postaja jasno, da gre za ideološki projekt desnega krila konservativcev, ki jih EU kljub vsem svojim pomanjkljivostim ovira pri poglabljanju neoliberalnega modela britanskega kapitalizma in spreminjanju Velike Britanije v veliko davčno oazo za bogate Zemljane in korporacije. Mnogim Britancem je bilo danes najmanj nerodno, ko so Mayevo slišali reči, da je zavrnitev njenih brexitskih predlogov v tako poznem obdobju brexitskih pogajanj nesprejemljivo, ne da bi EU ponudila alternativni načrt.
Je pozabila, da je Britanija sprožila ločitev od EU, za katero je konservativna vlada dobila neprepričljivo referendumsko zeleno luč na podlagi nanizanke laži zagovornikov brexita, in to, da je malo verjetno, da bi njeno brexitsko vizijo, ki ji nasprotujejo tako zagovorniki kot nasprotniki brexita, podprla večina v parlamentu? Mayeva pravi, da so brexitska pogajanja »zastala« in da je napredek možen samo v primeru »resnega angažiranja« EU, ta pa po dolgotrajnih dosedanjih pogajanjih, ki so jih ovirala predvsem brexitska nesoglasja na britanski strani Rokavskega preliva, v njenih brexitskih predlogih vidi samo »nekaj pozitivnih elementov«.
Mayeva pravi, da sta Britanija in EU daleč narazen glede dveh velikih vprašanj: glede ekonomskih odnosov med EU in Britanijo in meje med Irsko in Severno Irsko po brexitu. EU ji je glede prvega ponudila dve možnosti. Ena je britansko članstvo v EEA (Evropskem ekonomskem območju) in carinski uniji EU, druga pa sklenitev osnovnega trgovinskega sporazuma po pravilih igre WTO (Svetovna trgovinska organizacija).
Mayeva je zavrnila obe, češ da bi sprejem prve pomenil zasmehovanje izida referenduma, ker bi Britanija še vedno morala spoštovati vse zakone EU in pristati na nenadzirano priseljevanje iz EU in ker ne bi smela sklepati ločenih trgovinskih sporazumov z drugimi državami. Druga možnost, osnovni trgovinski sporazum, bi uvedla preglede na mejah med Britanijo in EU. In hujše od tega. Po tem predlogu bi Severna Irska ostala v carinski uniji EU in v delih skupnega trga ekonomsko za vedno ločena od Britanije.
