Evropska komisarka Violeta Bulc je pred današnjim rednim vsakotedenskim kolegijem komisarjev stopila do predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja in prvega podpredsednika Fransa Timmermansa. Z glavnima odgovornima, ki sta vodila postopek približevanja slovenskega in hrvaškega stališča po arbitražni razsodbi, je ponovno govorila o arbitražni odločitvi. Do Junckerja in Timmermansa je odšla po tem, ko so zaradi razkritja mnenja pravne službe evropske komisije in vnovičnega medlega odziva vodstva komisije nanj, nekateri evropski poslanci iz Slovenije začeli zahtevati odločnejše ukrepe. Tanja Fajon (S&D) je od Junckerja pričakovala opravičilo ter zagotovilo, da bo njegova komisija resno pregledala mnenje lastnih pravnikov in se postavila v bran pravu. Če se to ne bi zgodilo, je Fajonova menila, da bi Juncker moral razmisliti o odstopu. Milan Zver (EPP) pa je ocenjeval, da bi v primeru točnosti očitkov neupoštevanja dokumenta o tem vprašanju morali odgovoriti komisija in tudi Bulčeva, ki je njen del.

Po sestanku pri Junckerju in Timmermansu je pojasnila, da predsednik in podpredsednik vztrajata pri svojem stališču, da je treba arbitražno odločbo uresničiti. Bulčeva je spomnila, da je kolegij komisarjev po dveh obravnavah arbitraže sprejel odločitev, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje izvedbo sodbe. Na sestanku z Bulčevo Juncker ni pojasnil, zakaj mnenja pravne službe evropske komisije ni uvrstil na sejo kolegija komisarjev. Bulčeva pa je zavrnila vse kritike na svoj račun, da je storila premalo.

Zapuščina za naslednjo komisijo

»Sestanek Bulčeve z Junckerjem in s Timmermansom ni bil potreben,« ocenjuje Dragan Barbutovski, soustanovitelj mislišča Mislim Evropo. »Vlak obravnave pravnega mnenja na komisiji je odpeljal. Zamudila ga je evropska komisija,« pravi Barbutovski, ki dodaja, da obstoječega pravnega mnenja sedaj nihče več ne more ignorirati in bo prej ko slej predstavljeno na sodišču. »Ker je mnenje pravne službe evropske komisije sedaj prišlo v javnost, je Juncker dobil politični problem,« dodaja Barbutovski in poteze vrha evropske komisije zadnjih dni vidi predvsem v poskusu politične relativizacije razkritja. Prav tako razmišlja, da se Juncker morda za obravnavo pravnega mnenja lastne pravne službe na kolegiju komisarjev ni odločil zato, ker bi ga utegnilo več komisarjev zagovarjati in bi se pokazalo, da politično raznolika komisija vendarle ni tako enotna, kot se poskuša prikazovati navzven.

»To ni več notranji dokument. Prišel je na plano in komisija njegove avtentičnosti nikoli ni postavila pod vprašaj. Ključno vprašanje ostaja, zakaj ga je Juncker pospravil v predal,« meni Barbutovski. Podobno kot Bulčeva je v vsej zgodbi delno politični element volilnega leta v Evropski uniji opazil tudi Barbutovski. »Aktualni predsednik komisije čez leto dni ne bo več akter. Še vedno pa bo čez leto dni obstajalo odprto pravno vprašanje. Človek, ki se poslavlja in odhaja v politični pokoj, je za zaščito političnega prijatelja sprejel politično odločitev. Sedaj mora za njo stati,« je sklenil.