Zgodba o treh stebrih

Pa poglejmo, kako sta resorno ministrstvo in Sviz »realizirala« zahteve računskega sodišča ter kako na to gledajo najvišji, vodilni delavci zavoda.

To je zgodba o treh stebrih.

V delovnem procesu nas »navadnih«, neprivilegiranih delavcev je zgodba precej enostavna. Ob sedmih prideš na delovno mesto in pričneš delati. Opravljaš vse, kar sodi v tvoj opis delovnega mesta, vse, kar ti tisti dan dodatno naloži ravnatelj, vse, česar tisti dan ne uspejo sami urediti učitelji, ter vse, kar bi trenutno tisti dan želeli starši. Dodatno pripravljaš gradivo za seje svetov zavoda in sveta staršev, pošiljaš vabila, usklajuješ zapisnike s člani organov zavoda, se udeležuješ sej svetov (seveda popoldne), kjer vodiš zapisnik, organiziraš šolske proslave, usklajuješ zasedenost šolske telovadnice, pomagaš ali celo samostojno pripravljaš gradiva za javne razpise, izstavljaš položnice, vlagaš izvršbe… in vse to skupaj, čeprav bistveno presega opis tvojega delovnega mesta, sodi v tvojo redno delovno obveznost! In pri tem ti seveda ne bo nihče pomagal ali te nadomeščal.

Ne bom lagala, pravična se mi je zdela ocena računskega sodišča, da bi morali učitelji, sploh glede na njihovo plačo, bistveno bolj jasno izkazovati, kaj za prejeti denar dejansko oddelajo. Pravilen se mi je zdel predvideni ukrep po povečani obvezni prisotnosti, zlasti zato, ker gre za poklic – pa tukaj mi verjetno nihče ne bo upal oporekati – kjer je vsak dodaten korak, ki ni izrecno predviden v opisu delovnega mesta, zabeležen, ovrednoten in seveda bogato finančno nagrajen.

Prav zaradi tega me je rešitev, ki sta jo v obliki dodatka kolektivne pogodbe uspešno »skovala« Sviz in resorno ministrstvo, dobesedno polila s hladno vodo in vrgla na zadnjo plat.

Čeprav računsko sodišče jasno ugotavlja, da večina učiteljev ne more dokazati ali izkazati ur, s katerimi bi upravičili svoje visoko plačilo za delo, sta stranki kolektivne pogodbe ponovno vnesli obvod, ki bo učiteljem omogočal, da bodo kljub opozorilom računskega sodišča, da naj bodisi delajo več bodisi prejemajo nižjo plačo, delali enako ali manj, plačilo za delo pa bo višje. Torej: opozorjen si, da ne delaš dovolj in da je tvoja obveza 174 ur na mesec, ti pa se odločiš, da boš te ure od sedaj naprej sicer oddelal, si jih boš pa prek tretjega stebra dodatno izplačal. Narobe svet.

In vse to gre pri nas skozi. Zamislite si, kako lep poklic bi bil tajnik VIZ, če bi si lahko mi v »tretji steber« vnašali udeležbo na sejah organov zavoda, sodelovanje pri javnih razpisih… Moja plača bi se po učiteljski logiki pošteno približala prav učiteljski. Kar bi bilo glede na izobrazbo, obseg dela, vključenost v delo zavoda tudi prav. Bo pa zanimivo spremljati, kako bodo ob tej spremembi ravnala vodstva zavodov. Ravnatelj je res najvišji organ v zavodu, je poslovodni organ, hkrati pa mora skrbeti za enakopravnost svojih zaposlenih. Ne morejo eni delati manj za več denarja, eni pa delamo vsako leto več, da nas za nagrado vsakih 8 let s korekcijo plačnega sistema ali »odpravo anomalij« dvignejo za dva (2) plačna razreda, če sploh.

Za konec pa vsem akterjem uvedbe tretjega stebra v razmislek: organ, ki je pri učiteljih ugotovil takšna odstopanja, da je zahteval spremembo predpisov, najverjetneje vaše »rešitve« ne bo zgolj vzel na znanje, ampak jo bo najverjetneje tudi preveril. Ugotovil pa bo točno to, kar je zapisano v tem tekstu – da ste si namesto dodatnih obveznosti uredili višje plače. Vendar previdno, računsko sodišče ni MIZŠ, predsednik pa ne poslovodni organ pod okriljem MIZŠ… Na neki točki se bo veselica, ki jo prinaša tretji steber, tudi končala.

predsednica Sindikata uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ)