Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se bodo z uvodno prireditvijo to soboto začeli na Bledu. Obiskovalci bodo na njej spoznali pomembne dogodke iz blejske zgodovine. Idejno zasnovo za prireditev je ustvaril blejski župan in izjemen poznavalec blejske zgodovine Janez Fajfar, prireditev je delo režiserja Alojza Ropreta ob izdatni pomoči Matija Milčinskega ter številnih blejskih ustanov, organizacij in društev.
Malokdo po besedah Fajfarja ve, da je leta 1561 Bled in grad obiskal Primož Trubar, in to v času, ko v svojem okolju ni veljal za posebno zaželenega, opozarja Fajfar. »Bled je bil v precejšnjem delu luteranski in ob pregonu luterancev iz Kranjske je moralo Bled zapustiti tudi 33 velikih družin. Leta 1558 je Blejski grad prevzel v zakup zaščitnik protestantizma Herbert VII. Turjaški (Auersperg). »Medtem ko se je bojeval s Turki, je bila njegova žena na Bledu. Uredila je sprejem Primoža Trubarja, ki je na Bledu govoril in pridigal,« pravi Fajfar.
Francozi hoteli izropati cerkev na otoku
V zgodovino Bleda pa so se, opozarja Fajfar, zapisale tudi pogumne blejske ženske. Ne le, da so včasih vodile večino tamkajšnjih hotelov in gostiln, uprle so se tudi zlobnim francoskim načrtom.
»Francozi naj bi ob odhodu z Bleda, ko so bili izgnani iz Kranjske, izropali cerkev na otoku. To je izvedel neki trgovec, zato je odjahal na Bled in to sporočil blejskim moškim. Ti pa so vedeli, da bodo, če se bodo nepridipravom uprli, to plačali z življenjem. Zato so se za to nalogo prijavile ženske. Vzele so vse čolne in odveslale na otok,« pomembno poglavje iz blejske zgodovine, ki bo v soboto uprizorjeno na odru, opisuje blejski župan. Svoj načrt so uresničile in, kot so predvidevale, tudi preživele. »Na koncu so zadevo rešili tako, da so naredili inventar in določili, da je vse, kar so Francozi nameravali odnesti, sicer francoska last, ampak mora ostati na Bledu,« opisuje Fajfar in dodaja, da so si blejske ženske s pogumnim dejanjem prislužile tudi glavno vlogo v dramski igri v nemškem jeziku.
Uvodna slovesnost bo orisala tudi okoliščine obiska Franca Jožefa na Bledu ob 600. obletnici priključitve Kranjske habsburškemu cesarstvu. Takrat je med drugim, opozarja Fajfar, položil temeljni kamen za Narodni muzej v Ljubljani. »Bil je navdušen nad domačimi pesmimi. Nikakor ni kazal sovraštva, kvečjemu naklonjenost do Blejcev,« pravi in dodaja, da se je spominska tabla, ki je opozarjala na njegov obisk na starem hotelu Park, žal izgubila.
Poletna rezidenca kraljeve družine
Največji razcvet je Bled, kot opozarja Fajfar, doživel med obema vojnama. »Takrat si je družina Karađorđević Bled izbrala za poletno rezidenco. V glavnem so bili člani kraljeve družine priljubljeni med ljudmi. Bili so pravični, ne napihnjeni, princi so se igrali z domačimi otroki. Posebno kraljica se je dobro počutila, saj je bila bavarskega rodu in se ji je Bled zdel bolj domač od Beograda,« Fajfar pripoveduje utrinke iz blejske zgodovine.
Dnevi evropske kulturne dediščine letos nosijo naslov Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. Dogodki bodo pomagali pri iskanju odgovorov na vprašanja, kako bi lahko dediščino uporabili, da bo življenje v prihodnje boljše, in kako jo razvijati, da bi bila privlačna za širše občinstvo. »Pomembno je, da jo shranimo v naša srca in zavest, dediščina je naš kulturni genski zapis, ki ga moramo negovati in varovati, sicer bomo izgubili lastno svojstvo,« pa meni generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS Jernej Hudolin.
