Kronična mieloična levkemija je rak krvnih celic in kostnega mozga. Pri tej bolezni zaradi zamenjave delčkov dveh kromosomov v kostnem mozgu nastaja preveč bolezensko spremenjenih belih krvničk, ki jih imenujemo tudi levkemične celice. Glavni cilj zdravljenja je čim hitreje zmanjšati število levkemičnih celic v telesu na najnižjo mogočo raven.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila hematologinja Irena Preložnik Zupan, je po zaslugi tarčnih zdravil ta bolezen postala kronična, saj ta zdravila zavirajo delovanje beljakovine, ki spodbuja kostni mozeg k nastajanju bolezensko spremenjenih belih krvničk. Tako se zniža raven levkemičnih celic v kostnem mozgu.
»Preživetje bolnikov s kronično mieloično levkemijo je ob jemanju teh zdravil praktično enako kot preživetje enako starih zdravih ljudi,« je dodala hematologinja Karla Rener. Vendar tako različni zdravstveni delavci kot tudi v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo opažajo neredno jemanje zdravil pri bolnikih s to boleznijo, nekateri pa jemanje zdravil popolnoma opustijo.
Kljub boljšemu počutju je treba nadaljevati s terapijo
Kot je povedal psiholog Bogdan Polajner se bolniki težko soočijo z dejstvom, da so tako bolni. »Človek v tako hudi in stresni situaciji deluje iracionalno. Zato je ključno, da poskrbimo za psihološko pomoč že takrat, ko je pri bolniku vzpostavljeno stresno doživljanje, kar pomeni, da lahko takšno pomoč potrebuje že ko obstaja sum na to bolezen, vendar še ni potrjena,« je pojasnil.
Pri tem je Milena Remic, ki jo bolezen spremlja že vrsto let, poudarila, da se pa nekateri počutijo zelo dobro, saj jim zdravila pomagajo in posledično prenehajo s terapijo brez posveta z zdravnikom. »Bolniki pa nehajo jemati zdravila tudi zaradi stranskih učinkov,« je še povedala. »Ob pojavu stranskih učinkov je potreben posvet z zdravnikom, ki terapijo prilagodi bolniku,« je poudarila Preložnik Zupanova.
Med drugim je pri nas na voljo tudi spletno orodje ViDis za obvladovanje bolezni. Spletno orodje so izdelali študentje in mentorji s smeri medicine, laboratorijske medicine, molekularne biologije, biokemije, biotehnologije in računalništva v okviru projekta Genetska diagnostika krvnih bolezni. Pri izdelavi so sodelovali tudi z združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo. Po besedah vodje projekta Nataše Debeljak je ViDis v pomoč tako bolnikom kot tudi zdravnikom.
