Pred letom dni je s severa pokrajine Rakhine zaradi okrutne operacije mjanmarske vojske v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih. Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade upornikov iz vrst Rohingov.
Mjanmarska vojska ima v pretežno budističnem Mjanmaru pomembno vlogo. Njeni predstavniki imajo četrtino sedežev v parlamentu, nadzira tudi tri ministrstva - za notranje zadeve, mejo in obrambo. Zaradi prisotnosti v parlamentu lahko vojska vloži veto na kakršne koli ustavne spremembe, kar pomeni, da je prehod na popolnoma civilne oblasti praktično onemogočen. Preiskovalci ZN v poročilu, ki obsega 444 strani, pozivajo k zamenjavam v vrhu vojske, v Mjanmaru poznane kot Tatmadaw, ter k umiku vojske iz politike. Priporočajo tudi prestrukturiranje mjanmarske vojske.
Vodilni v vojski zagrešili zločine proti človečnosti
Neodvisna preiskovalna misija ZN je po 18 mesecih dela ter več kot 850 poglobljenih pogovorih s posamezniki ugotovila, da so vodilni predstavniki mjanmarske vojske, med njimi načelnik generalštaba Min Aung Hlaing, zagrešili zločine proti človečnosti, med drugim umore, posilstva, mučenje, zasužnjenje, nasilje nad otroki ter uničenje celotnih vasi.
Poročilo priporoča napotitev mjanmarskega dosjeja na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) zaradi obtožb o genocidu, za kar pa bo potrebno soglasje Varnostnega sveta. Prav tako poziva Varnostni svet, naj uvede usmerjene sankcije proti posameznikom v mjanmarski vojski in embargo na prodajo orožja Mjanmaru. ICC je pred dnevi sporočilo, da je pristojno za preiskavo prisilnega odhoda Rohingov iz Mjanmara. Mjanmar se od poročila Združenih narodov distancira in poudarja, da očitke o kršitvah človekovih pravic pripadnikom manjšinskega ljudstva Rohingya preiskuje neodvisna državna komisija.
