Ob začetku šolskega leta se verjetno marsikateri starši sprašujejo, kje, kako in po kakšni ceni se njihovi otroci lahko kar najhitreje naučijo plavati. Možnosti je več, tako v okviru šol in vrtcev, ki jim plavalne programe sofinancirajo občine in država, kot v plavalnih klubih, kjer je treba za učenje plavanja nekoliko seči v žep. Sofinanciranje za tečaje prejmejo tisti vrtci in šole, ki to zahtevajo. V Ljubljani je velika večina šol vključenih v program Naučimo se plavati, ki ga sofinancira Zavod za šport Republike Slovenija Planica. Ljubljanskih vrtcev pa le-ta ne sofinancira, ampak denar primakne občina.
92 odstotkov otrok se nauči plavati
Vodja programov letnega programa športa Gašper Plestenjak pravi, da tečaji v okviru vrtcev in šol oziroma nacionalnega programa Naučimo se plavati zadostujejo za to, da se otroci naučijo plavati. »Poleg programa Naučimo se plavati z deseturnim plavalnim tečajem imajo otroci, ki po preverjanju plavalnega znanja še ne znajo plavati, na voljo še 15-urni plavalni tečaj. V obveznem kurikulumu je tudi 20-urni plavalni tečaj v drugem oziroma tretjem razredu osnovne šole. Torej otroci skupno sodelujejo vsaj pri 30 urah tečaja. Poleg tega velika večina šol organizira poletno šolo v naravi, kjer imajo tudi plavalne vsebine,« je povedal Gašper Plestenjak in dodal, da je bilo sredi devetdesetih let, ko so uvedli program Naučimo se plavati, v Sloveniji v šestih razredih plavalna pismenost 73-odsotna, danes je 92-odstotna. Pravi, da je stoodstotno plavalno pismenost težko doseči, ker se nekateri plavati ne želijo naučiti, navadno zaradi osebnih prepričanj staršev. »Kdor se ima željo naučiti plavati, se lahko nauči v okviru tega, kar mu ponuja slovenska šola,« trdi Plestenjak.
Zavod Planica v 20 odstotkih sofinancira programa Mali sonček za vrtčevske otroke in Zlati sonček za prvošolce, prav tako preverjanje znanja plavanja v šestem razredu. Petnajsturni tečaj za šestošolce, ki še ne znajo plavati, pokrijejo v 90 odstotkih. Praviloma preostala sredstva prispevajo občine, zato naj bi bili tečaji za otroke večinoma brezplačni. »Ne upam pa si trditi, da zagotovo nobeden od staršev nima nobenega stroška in da vse občine v Sloveniji sofinancirajo tečaje, a so v veliki večini tečaji brezplačni,« je dodal Plestenjak, ki se spominja, da so precejšen upad udeležbe opazili v času gospodarske krize.
Prenova plavalnega opismenjevanja
Z začetkom letošnjega šolskega leta je v veljavo stopilo prenovljeno plavalno opismenjevanje. Poenotili so sistem učenja plavanja, ki ga bodo uporabljali tako v šolah in vrtcih kot v plavalnih klubih, ki ponujajo komercialne tečaje plavanja.
»S prenovo plavalnega opismenjevanja ne uvajamo drugačnega načina poučevanja in podajanja plavalnih vsebin na tečajih, ampak želimo poenotiti sistem nagrajevanja za vso Slovenijo, saj je bil do zdaj ta sistem zelo različen od kluba do kluba in od izvajalca do izvajalca,« je pojasnil vodja projekta prenove plavalnega opismenjevanja Tomi Martinjak in dodal, da je sistem največjo spremembo doživel pri kriterijih za osvajanje posameznih diplom. Pri tem sledijo kriterijem od najlažjega do najtežjega in od enostavnega k sestavljenemu. Poleg tega dajejo poudarek učenju tehnik, zato so ukinili časovne norme. Izdelali so tudi knjižico, s katero naj bi motivirali otroke (zbiranje nalepk na poti do osvojitve diplome) in opozarjali starše. V knjižici so poleg konjičkov in delfinov dodali še eno stopnjo plavanja (morske pse) za tiste, ki želijo nadgraditi plavanje in se vključiti v druge vodne športe.
Starši sicer lahko otroke, ki še ne znajo plavati, vpišejo tudi v komercialne programe, ki jih ponujajo plavalni klubi. V njihove tečaje se lahko vključijo otroci od četrtega leta starosti. »Motivacija staršev je, da se otroci čim prej naučijo plavati, zato jih vključujemo v tečaje še pred prvim razredom osnovne šole. Deseturni tečaj prav gotovo ne zadostuje, če se otrok želi naučiti plavati,« pravi Tomi Martinjak, tudi direktor Plavalnega kluba Ilirija.
