Pobudo so objavili danes, dan pred začetkom dvodnevne konference Post-Growth 2018 (post-rast), ki jo v navezi s sindikati in nevladnimi organizacijami pripravljajo poslanci petih različnih političnih skupin Evropskega parlamenta. Z javnim pismom prisotne na konferenci pozivajo, naj ta ne izzveni v prazno, ampak se sklene s konkretnimi zavezami, ki bodo med vrednotenjem gospodarstva upoštevale tudi blaginjo ljudi in okolja, ne le zgolj rasti na papirju.
Kot navajajo v pismu, je bila rast BDP v zadnjih sedemdesetih letih najpomembnejši gospodarski cilj evropskih držav. Toda z rastjo, ki ni postavljena v družbeni kontekst, se je povečal tudi človeški negativni vpliv na okolje. Kot navajajo, »danes za reševanje družbenih problemov v evropskih državah ne potrebujemo več večje rasti, temveč bolj pošteno porazdelitev dohodka in že ustvarjenega bogastva. Poleg tega rast, zaradi zmanjševanja produktivnosti, zasičenosti trga in degradacije okolja, postaja vse težje dosegljiva.« Če se bodo tovrstni družbeni trendi nadaljevali, v naslednjem desetletju v Evropi morda ne bo več gospodarske rasti, na katero se tako zanašamo. »Trenutno se rast poskuša ohranjati z dodatnim zadolževanjem, nižanjem okoljskih standardov, podaljševanjem delovnega časa ter zmanjševanjem sredstev za socialno varnost. Takšno agresivno prizadevanje za rast za vsako ceno ustvarja družbene vrzeli in gospodarsko nestabilnost ter ogroža demokracijo,« navajajo.
Kakovost življenja v zameno za neskončno rast
Kot navajajo, se politične elite vsaj do danes niso bile pripravljene realno soočiti s temi vprašanji. »Projekt Evropske komisije Onkraj BDP se je preimenoval v BDP in več. Uradna mantra ostaja rast – sicer preoblečena v »trajnostno«, »zeleno« ali »vključujočo« – a v prvi vrsti še vedno rast. Kljub temeljnemu nasprotju med rastjo in trajnostjo so prizadevanja za gospodarsko rast kot cilj politik za vse države vključena celo v nove cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov,« navajajo v pismu, ki si ga lahko v celoti preberete tukaj. Dodajajo, da se je znotraj civilne družbe in akademskega sveta že pojavilo širše gibanje post-rasti. Veliko je globalnih pobud in gibanj ter konkretnih ukrepov, ki premišljujejo nove modele trajnostnega gospodarstva, katerega koristi bi prebivalci evropskih držav čutili tudi na svoji koži, potrebne pa so še konkretne politične zaveze.
V Sloveniji so se s podpisom pozivu pridružili Andrej Lukšič, Ajda Pistotnik, Danijela Tamše, Martin Pogačar in Lidija Živčič, celoten seznam podpisnikov, ki jih je danes že več kot 232, pa je dosegljiv tukaj. Pobudniki obenem vabijo k izrazu podpore s podpisom sledeče peticije.
