Zadnji nagovor predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji pred prihodnjimi evropskimi volitvami je bil priložnost povleči črto pod doseženim in ponuditi vizijo za prihodnost EU. Toda Juncker v svojem govoru ni postregel s kakšnimi posebnimi novimi vizijami, razen tega, da si je zaželel močnejšo vlogo Evropske unije na mednarodnem prizorišču ob vojaški dimenziji tudi s pomočjo okrepljene vloge evra, ki bi ga evropska podjetja morala močneje uporabljati v plačilnem prometu. »Nedopustno je, da Evropa 4 odstotke uvoza energije plačuje v ameriških dolarjih. Nedopustno je, da evropska podjetja kupujejo letala v dolarjih in ne v evrih,« je dejal Juncker in napovedal, da bo komisija do konca leta predstavila pobudo za krepitev evra.
Juncker je kar malce otožno ocenil, da je pet let, kolikor traja mandat evropske komisije, ki se počasi izteka, kratko obdobje, v katerem je težko kaj spremeniti. Juncker je uvodoma ocenjeval, da je treba Evropo bolj spoštovati in da smo lahko srečni, da živimo na celini, kjer vlada mir. Težke čase gospodarske krize po padcu Lehman Brothers – deseta obletnica poka nepremičninskega balona v ZDA bo v petek – je Evropska unija po Junckerjevi oceni dobro prebrodila. 12 milijonov novih delovnih mest in 21 kvartalov nepretrgane gospodarske rasti so oprijemljiv dokaz, medtem ko je za Junckerja stopnja brezposelnosti med mladimi (14,8 odstotka) še vedno previsoka.
Ukrepi za državljane
Juncker je večkrat opozoril, da je EU lahko močna, če govori z enim glasom. To sposobnost skupnega stališča je po njegovem mnenju treba okrepiti pri zunanjih zadevah. Tudi zato se je Juncker zavzel, da bi države članice poslej več odločitev sprejemale s kvalificirano večino. »EU ne sme biti gledalec, temveč konstruktivni akter globalne igre in soustvarjanja jutrišnjega sveta. Naš glas mora biti slišan,« je dejal Juncker. Po letih razprtij med državami članicami zaradi gospodarskih in migracijskih vprašanj je ocenil, da je treba več postoriti tudi za zbliževanje zahoda in vzhoda integracije ter severa in juga. Dovolj je bilo razdorov med Evropejci, je ocenjeval. »EU je premajhna, da bi bila razdeljena en dan na dva dela, naslednji dan pa na štiri.«
S pogledom na krepitev populistov se je zavzel za podporo razsvetljenemu patriotizmu in zavračanje škodljivega nacionalizma. Našteval je več ukrepov, ki jih je treba sprejeti in speljati, da bodo volilci dejansko videli rezultate delovanja EU. Ratifikacija prostotrgovinskega sporazuma EU z Japonsko je eden izmed njih, prav tako pa se je med Junckerjevimi osrednjimi prioritetami do maja znašla tudi potrditev prihodnjega večletnega proračuna EU. Zavzel se je še za odpravo spreminjanja časa iz letnega v zimskega, a je pri tem dodal, da morajo odločitve o tem sprejeti države članice.
Okrepitev Frontexa in zavezništvo z Afriko
Seveda se tudi v tem govoru o stanju v Uniji ni mogel izogniti vprašanju migracij. Še enkrat je ponovil, da morajo države članice pokazati solidarnost (deljenje prispelih migrantov), če želijo ohraniti schengensko območje brez notranjih meja. »Če jih ne bomo ohranili, bo to korak nazaj za EU,« je dejal Juncker in avstrijsko predsedstvo pozval k iskanju dolgoročnih rešitev za porazdelitev rešenih migrantov, ne pa da se ob vsaki ladji z rešenimi migranti med državami članicami iščejo ad hoc rešitve. »Evropa nikoli ne bo trdnjava, ki bo obrnila hrbet svojim državam članicam in tistim, ki trpijo.«
Za večji občutek varnosti evropskih državljanov je Juncker napovedal hitrejše oblikovanje mejne in obalne straže EU z 10.000 možmi. Tako okrepljen Frontex naj bi bil polno operativen do leta 2020. V prihodnje naj bi se pospešilo vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, hkrati pa je Juncker tudi menil, da Evropa potrebuje zakonito priseljevanje kvalificiranih migrantov. To pa je bil le en del enačbe, s katero EU poskuša z zunanjimi in notranjimi ukrepi zajeziti migracije na svoje ozemlje. Že dlje časa namreč poskuša evropska komisija z afriškimi državami sklepati dvostranske dogovore o zajezitvi migracij v Evropsko unijo in tudi poglabljati gospodarsko sodelovanje. Zdaj Juncker predlaga vzpostavitev novega zavezništva za vlaganja in ustvarjanje delovnih mest z Afriko.
