Po več dni dolgem tehtanju med zahtevami mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice na eni in trgovinskimi koristmi na drugi strani se je španska socialistična vlada uklonila pritisku Savdske Arabije glede prodaje 400 letalskih lasersko vodenih bomb. Zunanji minister Josep Borell je potrdil, da bo Španija spoštovala pogodbo in dobavila bombe Riadu, ki je vpleten v vojno v Jemnu. V opravičilo je povedal, da te rakete »ne povzročajo stranske škode, ker so izjemno natančne«. To naj bi pomenilo, da ne ubijajo civilistov.

Obrambna ministrica rekla stop

Pogodbo s Savdsko Arabijo o španskih raketah v vrednosti 9,2 milijona evrov je sklenila prejšnja konservativna vlada premierja Mariana Rajoya. Gre za rakete tipa MK iz zaloge španskega vojaškega letalstva, opremljene pa so z ameriškim sistemom paveway za lasersko vodenje. Orožje bi morali v skladu s sklenjeno pogodbo odposlati v začetku tega meseca, a je ministrica za obrambo sedanje socialistične vlade Margarita Robles to blokirala, ker naj ne bi imela zagotovila, da rakete ne bodo uporabljene v vojaških operacijah v Jemnu, ki jih izvaja Savdska Arabija proti uporniškim hutijevcem. V španski zakonodaji je namreč zapisana prepoved prodaje orožja državam, ki so zagrešile vojne zločine, kršijo človekove pravice ali oborožujejo teroristične skupine.

Pred tem so nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International, Oxfam Intermon, Greenpeace in Fudipau, ki vodijo kampanjo Za nadzor orožja, na socialistično vlado premierja Pedra Sancheza naslovile prošnjo za umik prodaje orožja Riadu zaradi realne možnosti, da bo uporabljeno proti civilnemu prebivalstvu. Po njihovih informacijah je Savdska Arabija ta tip orožja že uporabila za bombardiranje civilne infrastrukture v Jemnu, se pravi bolnic, vodovodov, šol, tržnic in celo pogrebnih zavodov. Ti napadi so doslej zahtevali 10.000 življenj, od tega 2700 otrok, in več kot 50.000 ranjenih.

Posredovati sta morala dva kralja

Ko je obrambna ministrica ustavila pošiljko raket, je to v savdski absolutistični monarhiji naletelo na takojšen odziv. Po diplomatskih kanalih so sporočili, da gre za »napad in nespoštovanje« pogodbe in da bodo vnovič pretehtali trgovinske odnose z Madridom. Predvsem pa so zagrozili z odpovedjo posla, sklenjenega julija letos, o nakupu petih vojaških ladij vrste korvet v vrednosti 1,8 milijarde dolarjev, ki jih bo izdelala ladjedelnica Navantia v Cadizu. Ladjedelniški sindikat je na vlado nemudoma pritisnil s stavko in blokado ceste, ker bi lahko zaradi odpovedi naročila ostalo brez dela 6000 delavcev. Zahtevo sindikata je podprla tudi predsednica Andaluzije, socialistka Susana Diaz.

Po poročanju španskih medijev so se po savdski grožnji v španski vladi sprožili vsi alarmi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poskušalo pomiriti Riad in je sporočilo, da je šlo za napako obrambne ministrice. Dan zatem so Savdijci sporočili, da so pripravljeni sprejeti prijateljsko rešitev, a le, če španska vlada zamenja ministrico Roblesovo, česar niso mogli sprejeti. Pri reševanju zagate se je premier Sanchez po pomoč obrnil na kralja Felipeja VI., ki je v dobrih odnosih z najmočnejšim človekom v Riadu, to je prestolonaslednikom in ministrom za obrambo Mohamedom bin Salmanom. Menda je tudi stari španski kralj Juan Carlos I. posredoval pri savdskem monarhu Salmanu bin Abdulazizom Al Saudom, ki je njegov osebni prijatelj. Mohamed bin Salman je na koncu sprejel diplomatsko rešitev, a pod pogojem, da se ministrica Roblesova sestane s savdskim princem Mansurom bin Kalidom Al Farhanom Al Saudom, ambasadorjem v Madridu, in mu poda pojasnilo oziroma povedano drugače, da se mu opraviči. To je prejšnji teden tudi storila.