V največjem trgovskem središču v mestu, v BTC, se med trgovinami in skladišči skriva tudi depo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Prostori so za shranjevanje muzejskih eksponatov popolnoma neprimerni in muzej že dolga leta prosi za rešitev prostorske problematike z gradnjo nove muzejske stavbe. A dokler se to ne bo zgodilo, bodo v veliki skladiščni hali v navadnih pisarniških omarah shranjeni naravoslovni zakladi.
»V omarah je mnogo študijskih zbirk, med njimi tudi v svetovnem merilu največja zbirka navadnih polhov,« je dejala Mojca Jernejc Kodrič, višja kustodinja kustodiata za vretenčarje. Na omarah – in tudi v njih – pa so postavljeni nagačeni primerki živali, tako da je v skladišču v temi kar malce strašljivo, ko se v kotih skrivajo sence velikih medvedov, na omarah pa krila raztegujejo velike ptice.
Le še okoli 50 risov balkanske podvrste
Med temi preparati sta tudi edina ohranjena primerka avtohtonih risov na Slovenskem, pravzaprav edini materialni dokaz, da so tu res živeli: »Risi so bili pri nas iztrebljeni konec 19. stoletja, ko je pri nas živela avtohtona balkanska podvrsta risov. Kasneje leta 1973 pa so naselili karpatsko podvrsto risov,« je razložila kustodinja. Balkanski risi sicer še živijo v Albaniji, Makedoniji, Srbiji in na Kosovem, kjer naj bi skupno živelo le še okoli petdeset živali.
»Poleg naših dveh risov so edini ohranjeni material z območij, kjer je bila balkanska podvrsta risa iztrebljena, še tri lobanje iz Bosne, ki jih hrani muzej v Berlinu,« je dejala Mojca Jernejc Kodrič. Ima pa manjši od nagačenih risov skrivnost. Ko so ga pred petimi leti na ljubljanski veterinarski fakulteti rentgensko fotografirali, so ugotovili, da ima ohranjeno lobanjo in dolge kosti okončin. »Zelo verjetno je v notranjosti teh kosti še vedno ohranjena dednina,« je o odkritju navdušena kustodinja.
Po Rašici se je potikala ena čudna zver
Risa imata tudi zanimivo zgodbo, kako sta prišla v muzej. Oba sta se v zbirki znašla pred letom 1875. Večjo žival, risinjo, so ustrelili pozimi 1854 v gozdovih Bistre pri Vrhniki. Nagačili so jo ter jo kot trofejo dolgo časa imeli v gradu feldmaršala Radetzkega oziroma Tivolskem gradu. Ni znano, kdaj in kako je bila darovana muzeju. Za manjšega risa je dr. Fran Kos v študiji Ris na ozemlju etnografske Slovenije leta 1929 zapisal, da je to žival, ki je poginila, ker je na Sveti Katarini v Karavankah pojedla zastrupljeno vabo za lisice. Tudi za ta eksponat se ne ve, kako je dospel v muzej.
V kotu depoja pa stoji za naše kraje eksotična žival: progasta hijena, ki so jo nagačili tako, da so ji v gobec zataknili kost. In za nameček je njena zgodba o tem, kako je prišla v muzej, res nenavadna. Ustrelili so jo namreč leta 1898 na Rašici. Seveda ne gre za kakšno našo avtohtono vrsto, temveč za žival, ki je pobegnila iz menažerije Shultze. Kar pol leta se je klatila po gozdovih v okolici Ljubljane in časopisi so tedaj zapisali, da »se je potikala po rašiški hosti čudna zver, ktere ni noben poznal, a vsakdo se je je bal, še psi so se skrivali pred njo. Ljudje, ki so jo večkrat opazili, so rekli: 'To ni volk, ni lisica!' Kaj pa je toraj?« Ko so jo končno ujeli, so v njenem želodcu našli koruzo in kokošje kosti. Baron Lichtenberg, ki je imel pravico lova na območju Rašice, je trofejo podaril muzeju.
V drugi polovici 19. stoletja so bile potujoče menažerije priljubljena zabava meščanov in hijena sploh ni edina žival, ki je iz njih pobegnila. Leta 1894 je iz zverinjaka Henry pobegnil medved, ki so ga videli teči proti Rudolfinomu, se pravi proti stavbi, v kateri je danes tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. Iz zverinjaka Kludsky pa je leta 1914 pobegnil slon, ki je vdrl v kuhinjo kolodvorskega skladiščnika in mu pojedel lonec fižola. Hijena pa ni edina žival, ki jo je muzej v svoji dolgi zgodovini dobil iz menažerij. Kustodinja Mojca Jernejc Kodrič je odprla omaro in pokazala preparat malega, štiri dni starega levjega mladička: »Tudi ta je iz menažerije Kreutzberg iz leta 1881.« Od njih so odkupili tudi tjulnja, od češkega cirkusa Kludsky pa ježevca. Tako so sedaj vse te eksotične živali del zbirk muzeja.
