Je pa sodeč po številkah vse več takšnih, ki poletni dopust izkoristijo za oglede priložnostnih in stalnih razstav v muzejih, in če že ne najdemo ničesar pretresljivega v naših galerijah in muzejih, je mogoče marsikaj videti v Zagrebu ali na Dunaju. Po drugi strani so najbolj obiskane prireditve v spodaj naštetih ustanovah, ki velikokrat bolj kot na stare muzeje spominjajo na cirkuse. Kakorkoli, osredotočili smo se na evropske, če bi zraven šteli ves svet, bi bil na prvem mestu Narodni muzej v Pekingu, kjer so imeli leta 2016 okoli 7,550.000 obiskovalcev. Na drugem mestu je letalski in vesoljski muzej v Washingtonu, četrti bi bil Metropolitan Museum of Art v New Yorku s kakšnimi sedmimi milijoni prodanih vstopnic. Podatki o obisku so iz leta 2016.
Musée du Louvre (Pariz) 7,400.000
Številke prodanih vstopnic za leto 2016 so impresivne, a treba je vedeti, da v zadnjem času v Louvru opažajo konkreten padec obiska. Samo v zadnjem letu so imeli 15 odstotkov manj obiskovalcev kot leto prej. A tudi če se obiskovalci ne odločijo za dodaten nakup magnetov, koledarjev, majic, knjig, pijače ali hrane, dobijo največji pariški muzealci na desnem bregu Sene od vsakega, ki vstopi v prostore, 17 evrov. V Louvru za ta denar ponujajo ogled slike Mona Lisa, ki jo je med leti 1503 in 1505 z oljnimi barvami na les naslikal renesančni genij Leonardo da Vinci. A v louvrski palači, ki naj bi bila postavljena v 12. stoletju, muzej v njej pa so odprli leta 1739, je mnogo več. Na okoli 72.000 kvadratnih metrih imajo več kot 380.000 predmetov in 35.000 umetniških del v osmih kuratorskih oddelkih. Od starega Egipta do Bližnjega vzhoda, od antične do islamske umetnosti, od kiparstva do oblikovanja, od slikarskih mojstrov do grafike in tiska… Louvre je tako obsežen, da ima še dva pridružena muzeja, v Lensu in v Abu Dabiju.
British Museum (London) 6,420.000
Največji britanski muzej, za javnost odprt od leta 1759, je imel lani 6-odstoten padec pri prodaji vstopnic. Na 75.000 kvadratnih metrih je razstavljenih okoli 8 milijonov različnih del iz zgodovine človeštva, umetnosti in kulture. Del razstav je brezplačen, posebni projekti ali bolje kar zgodovinski multimedijski spektakli pa stanejo okoli 15 funtov. Osnovni oddelki: stari Egipt in Sudan, Grčija in Rim, Bližnji vzhod, tisk in risbe, Velika Britanija, Evropa in prazgodovina, Azija, Afrika, Oceanija in Amerika, kovanci in medalje, znanstvene raziskave, knjižnice in arhivi.
National Gallery (London) 6,263.000
Muzej je nastal leta 1824, potem ko je britanska vlada kupila zbirko 38 umetniških slik ruskega poslovneža Johna Juliusa Angersteina. Iz majhne zbirke je zrasla velika in na Trafalgar Squar, kjer domuje palača, imajo zdaj okoli 2300 del – od sredine 13. stoletja do leta 1900. Raffaello, Botticelli, Tintoretto, Dürer, Bosch, van Eyck, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Rembrandt, Rubens, van Gogh, Turner, Cézanne… Vstopnine ni in morda so tudi zato lani dvignili število obiskovalcev za 6 odstotkov.
Musei Vaticani (Vatikan) 6,067.000
Papež Julij II. (1443–1513) je bil vojskovodja, spreten politik in velik državnik, naročil je tudi zidavo nove bazilike svetega Petra. Bil je zbiralec renesančne umetnosti, hkrati pa je najel Raffaella in Michelangela, da sta okrasila prostore in strope palač. Vatikanske muzeje je ustanovil leta 1506. V štirih muzejih, pinakoteki in knjižnici imajo 54 galerij, da o Sikstinski kapeli in baziliki svetega Petra niti ne govorimo. Vrste za ogled so neskončne, zato mnogi (pre)prodajalci ponujajo vstopnice s preskokom vrste – za okoli 25 evrov.
Tate Modern (London) 5,839.000
Galerijo moderne umetnosti so ustanovili leta 2000 na mestu stare elektrarne Bankside. Naloga Tate Modern je svetu predstaviti britansko in svetovno likovno umetnost od leta 1900 do današnjih dni. V sodobno oblikovani zgradbi je ogled stalne zbirke brezplačen (vstopnico morate vseeno imeti), posamezne razstave pa lahko zaračunajo. In kaj je mogoče videti? Tam so Monet, Picasso, Kleer, Braque, Gris, Delaunay, Dali, Kandinski, Malevič, Kahlo, Lichenstein… Mimogrede, od lani so promet povečali za 24 odstotkov.
Natural History Museum (London) 4,600.000
Po naše Prirodoslovni muzej, odprt leta 1881, je eden od tria velikih iz londonske muzejske četrti in se lahko pohvali s kar 70 milijoni različnih predmetov. Razdeljeni so na pet velikih zbirk: botanika, entomologija, mineralogija, paleontologija in zoologija. V sklopu muzeja je velika knjižnica in zadnja desetletja tudi muzej geologije. Znani so po orjaških okostjih dinozavrov in po različnih vzorcih, ki jih je v času svojih raziskovanj odkril Charles Darwin. Vstopnine, razen za posebne razstave, ni.
Ermitaž (Sankt Peterburg) 4,119.000
Najpopularnejši ruski muzej (za njim so Ruski muzej, Galerija Tretjakov in Puškinov muzej likovne umetnosti z več kot pol manjšimi številkami) je nastal leta 1764, ko je ruska carica, sicer Nemka Katarina Velika, pridobila zbirko slik berlinskega trgovca Ernesta Gotzkowskega. Ermitaž so leta 1852 odprli za javnost. Razdeljen je na štiri odprte in dva zaprta dela. Ermitaž ima v upravljanju tudi nekaj okoliških muzejev, med slikarji pa gre izpostaviti El Greca, Caravaggia, Rembrandta, Goyo, van Gogha, Matissa, Picassa…
Reina Sofía (Madrid) 3,649.000
Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía, kot je daljše ime muzeja moderne španske umetnosti, je bil ustanovljen leta 1992. Naloga je bila jasna. Predstavitev in promocija največjih španskih likovnih umetnikov, predvsem Pabla Picassa in Salvadorja Dalija, ki imata v galeriji prednost pred Mirojem in Grisom. Konec koncev je največja dragocenost, ki jo razstavljajo, Picassova Guernica. Nekaj imajo tudi modernejših tujih avtorjev. Predvsem so ponosni na Bacona, Braqua in Hirsta. Tam je tudi knjižnica z več kot 100.000 knjigami.
Centre Pompidou (Pariz) 3,335.509
Umetniški center, imenovan po nekdanjem francoskem predsedniku, je sestavljen iz treh delov. Iz javne knjižnice, iz muzeja moderne umetnosti in iz centra za raziskovanje glasbe. Moderno oblikovano zgradbo, ki ima tako dvigala kot stopnice in cevi na zunanji strani objekta, sta zasnovala Renzo Piano in Richard Rogers. V likovnem delu imajo več kot 100.000 umetniških del Duchampa, Kandinskega, Matissa, Picassa, Warhola… Treba pa je reči, da so imeli že boljša leta kot lani: leta 2013 so imeli 3,700.000 obiskovalcev.
London Science Museum (London) 3,245.000
Muzej je bil ustanovljen leta 1857, a se je kasneje združeval (in razdruževal) z drugimi okoliškimi muzeji. Prvo zbirko je v velikem delu črpal iz prve velike svetovne razstave, ki je bila leta 1951 v Londonu, del pa iz fonda Kraljeve družbe za umetnost. Brezplačno lahko vidite 300.000 predmetov, recimo najstarejšo parno lokomotivo, prvi reaktivni motor, zapis prvega pisalnega stroja… Večina projektov je postavljenih interaktivno in v 3D-tehniki. Muzej je obenem pomembna znanstvenoraziskovalna institucija.
