Zgolj v navzočnosti mariborske okrožne državne tožilke Katje Arnuš in nekaj pripravnikov je v največji sodni dvorani celjskega okrožnega sodišča sodnica Cvetka Posilovič izrekla kazensko sankcijo znanemu celjskemu odvetniku Dušanu Korošcu. Slednjega na izreku ni bilo, saj njegova, niti navzočnost njegovega odvetnika, nista bili obvezni. Kakšna bo kazen za zatajitev finančnih obveznosti davkariji, ki mu jo je očitala obtožnica, je Korošec že vedel, ko je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, zato je bil izrek kazenske sankcije zgolj formalnost.
Pa vendar gre za prvo obsodbo tega znanega odvetnika, ki je imel doslej kazenski spis neomadeževan, kar je bila zanj olajševalna okoliščina. Čeprav je v kazenskem zakoniku za tovrstno kaznivo dejanje zagrožena celo do osemletna zaporna kazen, je sodnica poudarila, da je izrečena enotna kazenska sankcija leto dni in 11 mesecev zapora z najvišjo možno preizkusno dobo pet let še v mejah predpisanega, zato je sporazum sprejela. Za dokaj milostno kazensko sankcijo se je tožilstvo odločilo, ker naj bi Korošec, kot smo izvedeli, dejansko vse v letih 2006 in 2007 zatajene finančne obveznosti Fursu poravnal in je bila škoda popravljena, ker gre za časovno oddaljen dogodek in ker je v humanitarne namene nakazal 45.000 evrov, ki jih je enakovredno razdelil med društva Sonček, Hospic, Rdeči noski in centru za socialno delo za poseben projekt.
Korošcu pomagali s fiktivnimi računi
Kaj je tožilstvo očitalo Korošcu? Dve kaznivi dejanji davčne zatajitve, saj je v letu 2016 obračunal za 178.152,86 evra premalo davčnih obveznosti na škodo proračuna in za prav tolikšen znesek pridobil protipravno premoženjsko korist. Isto kaznivo dejanje je ponovil tudi v letu 2007, ko je obračunal za 137.543,24 evra premalo davčnih obveznosti. Škoda pa dejansko ni nastala, ker je vse obveznosti Fursu, ko mu je ta izdal odločbo, poravnal. Davčni inšpekcijski postopek je stekel leta 2009, že leto zatem je celjski davčni urad izdal Korošcu odločbo za plačilo. A je trajalo nekaj let, da je policija zbrala trdne dokaze, obtožnica pa je bila spisana šele pred dvema letoma.
Zanimivo je tudi, da so se celjski tožilci iz postopka izločili in zadevo odstopili mariborskim kolegom. Ti so, poleg Korošca, spisali obtožnico še proti trem osebam, ki so odvetniku pomagali pri izvršitvi kaznivih dejanj, saj so izdajali fiktivne račune za različne storitve, ki nikoli niso bile opravljene. Med soobtoženimi so se znašli odvetnikova mama Marija Korošec in Agim Zuka, ki sta fiktivne račune izdajala kot direktorja gospodarskih družb, Drago Sotošek pa je to počel kot samostojni podjetnik. Vsi omenjeni trije so krivdo prav tako priznali in s tožilstvom podpisali sporazume. Koroščeva, ki je izdala šest fiktivnih računov, se je pogodila za šestmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo enega leta, v humanitarne namene pa nakazala 5000 evrov. Sotošek, ki je izdal 20 fiktivnih računov, se je pogodil za leto in pol pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in v humanitarne namene nakazal 10.000 evrov, Zuka pa se je pogodil za osemmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in prav tako v humanitarne namene nakazal 8000 evrov. Skupaj so torej vsi štirje v dobrodelne namene nakazali kar 68.000 evrov.
