Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije kot reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom skupaj z Mestnim društvom gluhih Ljubljana vabi na jutrišnjo slovesnost v počastitev mednarodnega dneva gluhih in 20. obletnice delovanja društva. Slavnostna akademija s kulturnim programom se bo začela opoldne pred mestno hišo v Ljubljani. Na njej se bodo predstavili gluhi in naglušni plesalci, z recitalom se bodo pridružili praznovanju Cankarjevega leta, s krajšo gledališko igro, ki je nastala pod taktirko gluhe režiserke Jelene Bolšedonove, pa se bo predstavila tudi kulturna sekcija gluhih in naglušnih članov Mestnega društva gluhih Ljubljana.
Z akademijo želijo gluhi promovirati status znakovnih jezikov, pravice gluhih ljudi in opozoriti javnost na nevidno invalidnost gluhoto ter na svoje težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. »Invalidi sluha in govora smo ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Pravica gluhih je, da pridobijo svoj jezik, tj. znakovni jezik, od samega rojstva,« opozarjajo organizatorji akademije in dodajajo, da morajo imeti gluhi ljudje enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru kot vsi drugi.
V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom. Gluhi in naglušni so pri nas organizirani že od leta 1931 in veljajo za eno najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih.
20 let Društva gluhih Ljubljana
Mestno Društvo gluhih Ljubljana domuje v središču mesta na Cankarjevi 9. in izvaja za osebe z okvaro sluha (gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom) dragocene posebne socialne programe, s katerimi se ta kategorija invalidov lažje vključuje v vsakdanje življenje in delo. Zaradi okvare sluha imajo gluhe in naglušne osebe največje težave na področju sporazumevanja in komunikacije z okoljem, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. Komunikacijske ovire pri interakciji z okoljem so vzrok različnih oblik socialne izključenosti in osamljenosti, ki ju želi društvo ublažiti. V društvu lahko najdejo vse tisto, kar pogrešajo v slišečem svetu. Prav zato je društvo gluhim in naglušnim članom tudi drugi dom. av
