Na Dreveniški gori na Boču, na Donački gori, Vogarju, Lisci in Veliki planini stojijo prav posebne lesene klopce, ki pohodnike kar vabijo k počitku in – fotografiranju. Zaradi izrezljanega srca in vgraviranega ljubezenskega verza so izredno fotogenične, na spletnih družbenih omrežjih pa temu primerno priljubljene. Začetek njihove zgodbe sega v leto 2013. Takrat je Klemen Klevže, mizar iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini, za lokal blizu svojega doma naredil klopco iz slovenskega macesna, impregnirano z naravnim lanenim oljem, torej na način, na katerega so les obdelovali nekoč.
Vsak dan najlepši možen
»Prešinilo me je, da bi lahko s pozitivno energijo, ki se proizvaja pri izdelavi pohištva, iz tega ustvaril nekaj večjega,« se spominja. S spretnim risanjem linij srca mu je uspelo narediti klopco, na katero je bil ponosen, pokazal jo je tudi prijateljem, ki so bili nad njo navdušeni. Vanjo je vgraviral še njemu ljubi verz »Daj vsakemu dnevu možnost, da je najlepši v življenju«, ki poleg srca daje klopci dodaten čar.
Klop se je sprva potikala po njegovem dvorišču, a je vedel, da ji je namenjeno nekaj večjega. Ko je s prijatelji jadralnimi padalci na bližnji Dreveniški gori zraven Boča odkril skalo s čudovitim razgledom, je vedel, da je našel dom za prvo od svojih klopi. »Prav tja sodi,« razlaga in se nasmeji ob spominu na podvig, ko so jo spravljali na hrib. »Razgled je res čudovit, najlepše pa je ob sončnem zahodu ali pa po kakšni nevihti,« pravi. Lansko zimo sta s prijateljem v lokalu med srkanjem piva in klepetanjem sklenila, da bosta iz klopce na Dreveniški gori razvila večji projekt.
»Všečkogenične« fotografije
»Na kraj, kamor smo postavili prvo klop, smo nekoč vodili dekleta. Iz vsega tega sva želela narediti zgodbo, obenem pa mlade spraviti nazaj v hribe, da se zaljubijo v nekaj tako primarnega, kot je narava. Vse preveč smo odvisni od telefonov, živimo pod nenehnim stresom, pozabimo, da se moramo sprostiti. In kje je to storiti lažje kot v miru in s popolnim razgledom s klopce ljubezni?« postavi bolj ko ne retorično vprašanje. Letošnjo pomlad sta po več hribih tako postavila še preostale klopce – na Donački gori, Vogarju, Lisci in Veliki planini. Na kaj veliko težav pri lokacijah in postavljanju nista naletela, odziv nanje pa je bil nemudoma nadpovprečen.
Navdušenje je bilo veliko že ob postavitvi prve klopce pred leti. Njene lokacije sredi neokrnjene narave sploh niso obešali na veliki zvon, a v časih, ko se pred objavo na facebooku ali instagramu ne more skriti še tako umaknjen kotiček slovenske narave, je ta postala pravi spletni hit. Naključni obiskovalci so jo fotografirali, objave so na omrežjih iz dneva v dan dobivale vse več všečkov, kraji pa posledično vedno več obiskovalcev. Tako je tudi s klopcami na drugih lokacijah, zlasti tista na Veliki planini, kjer je obiskovalcev v teh dneh verjetno največ, je največkrat fotografirana in na omrežjih deljena pod oznako #klopcaljubezni.
Uživajte, a za seboj tudi pospravite
Klemen in drugi, ki sodelujejo pri projektu, so veseli pristnih in pozitivnih odzivov pohodnikov in tistih, ki jih ravno obisk klopce motivira k temu, da sedežno garnituro zamenjajo za sprehod. Zasvojenost z elektroniko, hiperprodukcija in pasivnost so v sodobnem svetu naši največji sovražniki, ravno narava pa nas lahko napolni tako z mirom kot energijo, so prepričani sodelujoči pri projektu Klopca ljubezni. »A vse to je mogoče le, če bomo zanjo poskrbeli in do nje gojili spoštljiv odnos. Tako bo tudi nastal zdrav odnos sožitja,« poudarjajo. Hribolazce pa pozivajo, naj ogorke in druge smeti, ki v naravi puščajo pečat še dolga leta, za seboj pospravijo: »Le malo napora je potrebnega in v pokrajini naše čudovite dežele bomo lahko uživali še vrsto let.«
