Bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke, že 14. po vrsti, bo nocoj na Krekovem trgu (v nadaljevanju večera pa še po številnih drugih prizoriščih v Lutkovnem gledališču Ljubljana) odprl »večmedijski omnibus« Mojster in Margareta, spektakel s približno sto nastopajočimi. Pri njem poleg igralskega ansambla in osebja LGL sodelujeta še dva pevska zbora, orkester in drugi gostje, kar je vsekakor primeren uvod v prireditev, ki poskuša na vsaki dve leti ponuditi čim širši pogled v aktualne smernice mednarodne lutkovne produkcije. Po besedah organizatorjev letošnji program – tega sestavlja 22 predstav iz devetih držav, precejšen del jih je namenjenih odraslemu občinstvu – prinaša »satirične, poetične in včasih absurdne komentarje na sodobni čas«, obenem pa tudi široko paleto lutkovnih iskanj, ki vse pogosteje segajo onkraj meja tradicionalnega dojemanja lutkovnega žanra in prehajajo tudi v polje plesnega in fizičnega gledališča ter z razvojem sodobne tehnologije v prostor intermedijske in vizualne kulture.
Kot vsak spodoben dogodek te vrste bo imel festival tudi svojo svetovno premiero, v Stari mestni elektrarni bodo namreč v petek ob 20. uri krstno izvedli poetično plesno-lutkovno uprizoritev Na mirujoči točki vrtečega se sveta francoskega režiserja Renauda Herbina, ki je nastala v slovensko-francoski koprodukciji. Podobno kot v prejšnji koprodukcijski predstavi Misterij sove (ki bo ravno tako na ogled na festivalu) Herbin tudi v tem vizualno-koreografskem projektu v ospredje postavlja marioneto v odnosu do telesa in giba ter premišljuje razmerja med posameznikom in množico.
Med predstavami, ki se bodo zvrstile v teh dneh, velja nemara omeniti vsaj še lutkovni balet Svojo slavo sem podedoval po Rostamu iranskega koreografa in igralca Alija Moinija, ki skozi mehanski sistem škripcev, povezan z velikim kovinskim ogrodjem, vzpostavlja precej nenavaden dialog med človekom in lutko, ter večmedijsko predstavo Ptičica katalonske skupine Señor Serrano, ki z videoprojekcijami, izvajanimi v živo, bogato zvočno podobo in 2000 miniaturnimi podobami živali v povsem nov kontekst postavlja Hitchcockov film Ptiči. Tudi sicer bo na ogled vrsta »hibridnih« predstav, od gledališča objekta v navezi s plesom (Nevidne dežele finskega Livsmedlet theatra) in vizualne poezije (Kamorkoli francoske umetnice Elise Vigneron) do kabareta z lutkami, seveda pa ne bodo manjkale niti »klasične« lutkovne uprizoritve.
V spremljevalnem programu, ki se bo tokrat osredotočil na sodobne lutkovne pristope v povezavi z digitalno umetnostjo, bo med drugim na ogled »robotsko obredje« Opice izraelskega umetnika Amita Drorija in interaktivna instalacija PD4 slovenskega vizualnega umetnika Boštjana Čadeža. V petek bodo pripravili še strokovno omizje Vpliv sodobnih tehnologij na lutkovno umetnost, kjer bodo slovenski in tuji umetniki razpravljali o razumevanju sodobne lutkovne umetnosti skozi perspektivo različnih hibridnih uprizoritvenih oblik. Pripravili bodo tudi dve brezplačni delavnici, na prvi, ki bo posvečena uporabi videa in digitalnih orodij, bo svoje znanje posredoval finski umetnik Kalle Nio, na drugi, namenjeni mladim, pa bodo udeleženci pod vodstvom Polone Černe in Nicolasa Adriena Houttemana izdelovali mini svetlobne objekte ter se seznanjali z osnovami elektronike in robotike.
