Grčija je ena redkih držav, ki je v zadnjih letih okrepila svoboščine in pravice državljanov in to v času, ko se v Evropi pojavljata rasizem in ksenofobija, je dejal grški premier. Kritičen je bil do držav, ki so na meje postavile ograje in zgradile zidove, medtem ko je Grčija skušala upravljati z najhujšo begunsko krizo. Prav ta kriza je zaostrila odnose na kontinentu in prikazala, da se EU ni dobro odzvala na izziv. Pojavilo se je namreč prepričanje, da se mora vsak boriti zase in braniti svoje interese, kar pa nasprotuje načelu evropske solidarnosti, je dejal Cipras.
Grški premier pa ne vidi težave le v vzponu skrajne desnice po Evropi, ampak da se takšne ideje pojavljajo tudi v nekaterih tradicionalnih konservativnih strankah, med drugim v državah, ki so po njegovi oceni ključne za prihodnost EU. Zagotovil je, da bo Grčija še naprej zagovarjala idejo evropske integracije in vrednote EU, predvsem solidarnost. Pozval je k bolj demokratični EU, ki bo manj tehnokratska in bo bolje koristila obstoječe pogodbe EU, ter da se odločitve ne bodo več sprejemale za zaprtimi vrati, saj zaradi tega državljani izgubljajo zaupanje v unijo.
»Ne smemo dovoliti, da Evropa nazaduje«
Ocenil je, da bodo volitve v Evropski parlament prihodnjega maja boj za politične vrednote in vizije, boj proti skrajni desnici in boj za krepitev EU, enotnost in solidarnost. »Ne smemo dovoliti, da Evropa nazaduje,« je dodal. Cipras je med drugim še ocenil, da je Grčija danes druga država, kot je bila od začetku krize, saj je močnejša. »Grčija je bila vzrok za krizo, sedaj pa je postala del rešitve za Evropo,« je dejal.
Grški narod se je bil pripravljen boriti in žrtvovati, da je Grčija lahko ostala del EU in sedanje razmere so tudi zmaga za Evropo. Zagotovil je, da se Grčija po končanju programa pomoči ne vrača v preteklost, ampak je odločena, da ne bo ponovila istih napak. Tako bodo tudi v prihodnje nadaljevali s potrebnimi reformami, ki bodo naredile državo bolj učinkovito.
Grčija, ki je bila v minulih osmih letih pogosto na robu bankrota in izstopa iz območja skupne evropske valute, je 20. avgusta zaključila tretji program finančne pomoči. Zdaj se bo morala ob nemalo izzivih in še vedno strogemu nadzoru samostojno postaviti na lastne noge. Evropski poslanci so v odzivu na Ciprasov govor predvsem opozarjali na upravljanje z grško krizo ter na morebitne nove izzive in krize, saj pot še ni končana. Po oceni mnogih se takšen scenarij ne bi smel ponoviti, da bi se temu izognili, pa so potrebne tudi reforme na ravni EU in evroobmočja.
