Naključno ali še bolj verjetno načrtovano ruska vojaška vaja, največja po še sovjetski leta 1981, v katero je vključena dobra desetina celotne ruske vojske z vsemi letalskimi oddelki in dvema pomorskima flotama, poteka hkrati z ruskim vzhodnoazijskim gospodarskim forumom v Vladivostoku, na katerem sta tudi predsednik Vladimir Putin in njegov kitajski kolega Xi Jinping. Odnose med državama z več kot 4200 kilometrov dolgo skupno mejo so dolga leta obremenjevale obojestranske skrbi o namerah druge, ruski nacionalisti pa so še posebej poudarjali skrb zaradi vse večjega kitajskega gospodarskega vpliva na vzhodu Rusije, obdarovanem z naravnimi bogastvi. Ukrajinska kriza in zahodne sankcije so od leta 2014 že močno zbližale Moskvo in Peking, sodelovanje dobrih tri tisoč kitajskih vojakov s 24 helikopterji in šestimi letali na vaji pa pomeni še eno prelomnico. Vojaki in pripadniki drugih varnostnih sil obeh držav so sicer doslej sodelovali v okoli trideset različno opredeljenih vajah, a so bile te označene za večnacionalne, tokrat pa so le ruske s posebnim povabilom Kitajski in Mongoliji.
Strateško sodelovanje s Kitajsko
Po mnenju Alexa Kokcharova, analitika londonske IHS Markit, je bil osnovni cilj ruskega povabila Kitajski prepričati Peking, da najbolj obsežna vojaška vaja v ničemer ni usmerjena proti njej. Osnovni ruski cilj vaje je nedvomno pokazati svojo vojaško moč na azijsko-pacifiškem območju s preizkusom njene zmogljivosti in izurjenosti pri hitrem premeščanju na velikih razdaljah ter koordinacije med različnimi rodovi. V ta namen vaja po navedbah ruskega obrambnega ministra poteka na petih splošnih vadbenih območjih, štirih sektorjih letalskih sil in protizračne obrambe ter v Japonskem, Ohotskem in Beringovem morju. Ob vključitvi Kitajske v tako strateško zasnovano vajo so analitiki enotni, da gre za sporočilo Japonski in ZDA, pri čemer Mark Galeotti z inštituta za mednarodne raziskave v Pragi pravi, da hoče Moskva z Vostokom 2018 (Vzhod 2018) pokazati svetu, da je njena vojska zdaj z vsemi vojaškimi rodovi usposobljena za neposreden vojaški spopad na celotnem svojem ozemlju. »Gre za preizkus delovanja najvišjih poveljniških struktur, a hkrati za ugotavljanje, kako bo na to gledal preostali svet, še posebej zaradi vojaškega sodelovanja Kitajske,« razglablja Galeotti. Da ima Rusija v Kitajski zdaj prijateljico, po njegovem mnenju ne bi smeli spregledati v sodobni geopolitiki.
Sam obseg dober teden trajajoče vaje naj ne bi bil posebej vznemirjujoč. Tako med drugim meni Sarah Pagung, strokovnjakinja za Rusijo v Nemškem svetu za zunanje odnose (DGAP), ki ugotavlja, da so ruske vojaške vaje na njenem vzhodu vedno bolj množične kot na zahodu zaradi dunajskega sporazuma pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki jih med atlantsko obalo in Uralom omejuje. Prav slednje je bilo lani povod za domnevno rusko izigravanje sporazuma med vajo Zahod 2017 z udeležbo beloruske vojske in z organizacijo sočasnih aktivnosti, tako da naj bi na vaji uradno sodelovalo manj kot 13.000 vojakov, kjer je postavljena meja, v resnici pa jih je bilo 60.000. Nekateri prav zaradi tega menijo, da tokrat Moskva pretirava v drugo skrajnost z najavo 300.000 vojakov, kar zajema več kot četrtino aktivne vojske.
