Število Evropejcev, ki delajo izključno od doma, je še vedno razmeroma nizko, je pa vedno več takih, ki delajo z različnih lokacij ali pa delajo od doma vsaj občasno. To število sega do okoli deset odstotkov evropskih zaposlenih, ugotavljajo v Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound).
Delo na daljavo je bolj razširjeno v skandinavskih državah, v vzhodni Evropi, Grčiji in Italiji manj. V Sloveniji natančnega števila zaposlenih, ki (občasno) delajo od doma, ne poznamo, saj inšpektorat za delo vodi le evidenco nekaj sto delodajalcev, ki so prijavili, da omogočajo takšno obliko dela.
Na priljubljenost dela na daljavo po državah EU vplivajo razširjenost IT-tehnologije in internetne povezljivosti ter delovna kultura in gospodarske strukture v posameznih državah. Prav tako je pomembna narava dela. Delo na daljavo je bolj uveljavljeno pri poklicih, ki omogočajo samostojno delo in so povezani z IT-tehnologijo. Med delavci na daljavo tako pogosto najdemo strokovnjake, vodstvene kadre in pisarniško osebje, medtem ko komercialisti spadajo med zelo mobilno delovno silo.
Po drugi strani je delo na daljavo manj razširjeno med nižje kvalificiranim osebjem, na primer med upravljalci strojev ali prodajalci v trgovinah, ki so bolj vezani na fiksna delovna mesta. Delo na daljavo zato redkeje srečamo v proizvodnji in prodaji, pogostejše pa je v IT-sektorju, finančnih storitvah in storitvah na splošno, pojasnjujejo v Eurofundu.
Manj časa na cesti, več za družino
Tudi pri nas ni nič drugače. Med prvimi delodajalci, ki so zaposlenim omogočili občasno delo od doma, so bila prav IT-podjetja, med njimi Microsoft Slovenija, kjer so zaposlene že pred petimi leti spodbudili, da lahko dva dni na teden delajo na daljavo. Že takrat so namreč verjeli, da je delo na daljavo lahko enako učinkovito in produktivno, kot če zaposleni sedi v pisarni, pri čemer delo od doma olajša marsikatero obveznost zasebnega oziroma družinskega življenja.
Tako je delo od doma denimo prednost za starše, ki morajo popoldne v vrtec po svoje otroke in lahko nato nedokončano delo opravijo doma, največjo prednost v delu iz domačega naslanjača pa zagotovo vidijo tisti, ki dnevno migrirajo in na cesti pustijo tudi po tri ali več ur svojega dneva.
Kljub vsemu delo od doma ni tako zelo enostavno. Domače delovno okolje mora biti namreč urejeno v skladu z zakonodajo in ga mora odobriti inšpektor za delo. Prav tako so za učinkovito delo na daljavo ključne socialne veščine zaposlenih in delodajalca, saj tovrstno sodelovanje terja precejšnjo mero zaupanja in dobre organizacije časa.
Delo od doma je zato primernejše za delovna mesta, pri katerih sta pomembna rezultat in držanje rokov, ne pa toliko, kje in kdaj ga zaposleni opravi. Takšni profili so programerji, lektorji in prevajalci, pisci tekstov in podobni, med katerimi so tudi številni samostojni podjetniki, ki morda v podjetju, s katerim sodelujejo, niti nimajo rezerviranega delovnega mesta.
Za tiste, ki jih pogled na kavč in hladilnik ne gane
Številnih to ne moti, saj jim takšen način dela predstavlja fleksibilnost in svobodo, je pokazala ena od Adeccovih raziskav o trgu dela. Tisti, ki jih bližina kavča in hladilnika odvrača od dela, pa si raje poiščejo družbo v prostorih za sodelo ali si najamejo pisarno. »Tudi raziskave svetovnih razsežnosti so pokazale, da je veliko menedžerjev dvomilo o primernosti dela od doma, saj so imeli predsodke predvsem zaradi težav, ki bi nastale z vodenjem večje skupine ljudi, v kateri bi vsak posameznik delal na daljavo. Vendar so ugotovili, da dobra in jasna komunikacija ter zaupanje presegata te težave in da ima takšno delo veliko več prednosti kot slabosti,« so že pred časom za Dnevnik pojasnili upravljalci zaposlitvenega portala mojedelo.com.
