Med ameriškimi podjetji se nadaljuje prevzemna mrzlica, saj si zaradi manjše priljubljenosti pijač kokakole in pepsi oba proizvajalca gaziranih pijač želita diverzifikacije. Coca Cola se je odločila za širitev v kavni posel z nakupom največje angleške verige kavarn Costa za 4,4 milijarde evrov, družba Pepsi pa se je odločila za 2,8 milijarde evrov težak nakup podjetja Soda Stream in s tem širitev na trg bolj zdravih pijač. Na londonski borzi pa je odmevala novica, da se je prestižni proizvajalec vozil Aston Martin s 105-letno tradicijo odločil, da svoje delnice ponudi v javni ponudbi (IPO). Po javni prodaji Ferrarijevih delnic leta 2016 je to že drugi težko pričakovani IPO proizvajalca športnih vozil. Pričakovana tržna kapitalizacija podjetja znaša 4,3 milijarde evrov, analitiki pa hkrati pričakujejo, da bi se podjetje lahko hitro uvrstilo v londonski delniški indeks FTSE100.
V Evropi se je nadaljevalo negativno razpoloženje in evropske delnice so bile med poraženci preteklega tedna. Zaradi ohlajanja evrskega gospodarstva in negotovosti glede trgovinskih sporazumov ter italijanskih političnih razmer je letošnja donosnost evropskih delnic nižja tako od donosnosti japonskih kot ameriških delnic. Slabšanje gospodarske klime v Evropi je prisotno že od začetka leta in ECB je v svoji junijski napovedi znižala pričakovano rast gospodarstva z 2,4 odstotka na 2,1 odstotka. V petek je agencija Fitch spremenila svoja pričakovanja glede bonitetne ocene Italije v negativna zaradi nevarnosti, da bi italijanski proračunski primanjkljaj nove vlade lahko presegel 3 odstotke BDP. Razkorak med italijanskimi in nemškimi obveznicami je bil posledično v petek najvišji po letu 2014, donosnost italijanskih delnic pa je v letošnjem letu druga najnižja v zahodni Evropi. Italijanski finančni minister sicer umirja trge, da bo nov proračun, objavljen do konca meseca, spoštoval proračunski dogovor. Grčija je po 8 letih zaključila s tretjim programom pomoči. Tudi po koncu programa bo ta v prihodnjih letih morala nadaljevati z varčevalnimi ukrepi, saj delež dolga v BDP znaša enormnih 182 odstotkov. Po letih dolgotrajne recesije je gospodarska rast v letu 2017 znašala 1,4, letos pa ekonomisti pričakujejo 2,1-odstotno rast. Zahtevana donosnost na 10-letno grško obveznico je upadla z več kot 10 odstotkov na 4,4 odstotka in je, zanimivo, samo 1,2 odstotni točki nad italijansko.
Turška kriza se nadaljuje. S čedalje višjo stopnjo inflacije, avgusta je denimo znašala visokih 17,9 odstotka in je bila najvišja po letu 2003, je vrednost turške lire glede na dolar upadla največ po letu 2001.
