Tako sedaj preiskujejo skupno 167 škofov, duhovnikov in laikov zaradi spolnih zločinov, storjenih v tej južnoameriški državi od leta 1960, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med njimi je sedem škofov in 96 duhovnikov, iz v petek objavljenih podatkov pa ni jasno, ali so še dejavni. Med njimi je tudi najvišji predstavnik katoliške cerkve v državi, nadškof prestolnice Ricardo Ezzati, ki je obtožen prikrivanja spolnih zlorab v svojih škofijah.
Dokaze so našli med preiskavo njegovih prostorov. Preiskavo je odredil tožilec, ki vodi preiskavo, Emiliano Arias, potem ko cerkveni predstavniki preiskovalcem niso hoteli izročiti njegovih arhivov z obrazložitvijo, da želijo zaščititi žrtve.
Ezzati je zanikal obtožbe, v parlamentu pa so sprožili postopek za odvzem državljanstva, saj je naturaliziran Italijan.
Sistematično prikrivanje spolnih zlorab
Nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da je kar 96 odstotkov Čilencev prepričanih, da katoliška cerkev sistematično prikriva spolne zlorabe s strani duhovnikov.
Papež Frančišek se je zaradi škandala že večkrat opravičil Čilencem ob priznanju, da Cerkev ni poslušala in se ni odzvala na obtožbe.
Tudi katoliška cerkev v Čilu je priznala svoje napake pri obravnavi spolnih zlorab duhovnikov in se opravičila žrtvam. Izrazila je pripravljenost sodelovati s tožilci.
Papež Frančišek je v juniju zaradi povezave z afero sprejel odstop petih čilskih nadškofov. Med njimi je bil razrešen tudi nadškof Osorna Juan Barros, ki se je soočal z obtožbami, da je prikrival zlorabe, ki jih je nad otroki v 80. in 90. letih preteklega stoletja v njegovi škofiji zagrešil kasneje obsojeni duhovnik Fernando Karadima. Zaradi škandala je sicer 18. maja papežu svoj odstop ponudilo 34 čilskih škofov.
