Mesec dni pred odločitvijo Makedoncev, ali so pripravljeni za vstopnico za članstvo v Natu in EU spremeniti ime države iz (uradno) Bivša jugoslovanska republika Makedonija (Former Yugoslav Republic Of Macedonia – FYROM) oziroma (neuradno in nepriznano) Republika Makedonija v Republika Severna Makedonija, v državi (še) ni videti pretirane predreferendumske mrzlice.
Sodeč po oglasih, v katerih v medijih Makedonce pozivajo k udeležbi na referendumu in glasovanju v prid spremembe imena, je referendum bolj zanimiv za Bruselj oziroma EU. Večino propagandnih sporočil na to temo namreč financirajo prav iz prestolnice EU.
Ni še jasno, komu kaže bolje
Javnomnenjske raziskave kažejo različna izida – ene zmago nasprotnikov spremembe imena, druge, da je več tistih, ki se jim članstvo v EU in Natu zdi pomembnejše od »kozmetičnega« popravka imena. Odvisno, pravijo zlobneži, od tega, kdo je raziskavo naročil in plačal. Če bi vzeli povprečje, potem bi lahko rekli, da je tekma trideset dni pred referendumom dokaj izenačena. Eno je prav gotovo jasno – večina makedonskih Albancev, še posebno tisti, ki živijo in delajo v evropskih državah, bo podprla spremembo imena. In teh ni malo.
Številni Makedonci, še zlasti tisti, ki v novem imenu vidijo grožnjo makedonski identiteti, pravijo, da to ne preseneča, saj makedonski Albanci nimajo nobenega domoljubnega čustva do države, v kateri živijo.
V resnici je večji problem, ali se bo referenduma udeležilo več kot 50 odstotkov volilcev, s čimer bi bil izpolnjen pogoj, da je posvetovalni referendum veljaven. Analitiki pravijo, da se vlada ne bo ozirala na morebitno odklonilno mnenje večine udeležencev in bo nadaljevala postopke za spremembo ustave, vezane na sprejem novega imena. Zanje potrebuje v parlamentu dvotretjinsko večino, za kar pa ji manjka 12 glasov.
Če bi na referendumu večina na vprašanje, »ali ste za članstvo v Natu in EU ob sprejemanju sporazuma med Makedonijo in Grčijo« (sporazum predvideva novo ime države), odgovorila z da, potem bi vlada imela precej lažje delo, da dobi tudi manjkajoče glasove poslancev. Premier Zoran Zaev in vladajoča koalicija še nista jasno rekla, ali bosta v primeru negativnega izida podporo svoji politiki preverila tudi na predčasnih volitvah.
Nekaterim se bo splačalo
Kaže, da se je makedonska vlada Zorana Zaeva nekaj naučila iz slovenske zgodbe, v kateri je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru, ker je vlada z javnimi sredstvi financirala zgolj svojo kampanjo v prid svojega projekta.
V Makedoniji so za sredstva, ki se dodeljujejo prek parlamenta za propagandno dejavnost v zvezi z referendumom, lahko zaprosile vse stranke ne glede na to, ali podpirajo ali zavračajo spremembo imena. Višina odobrenih sredstev je odvisna od števila poslancev, neparlamentarne stranke pa so se za denar potegovale na temelju števila sledilcev in privržencev na družbenih omrežjih. Številne manjše stranke so se prijavile za sredstva, čeprav v predreferendumski kampanji praktično ne sodelujejo, a si bodo vsaj malo popravile stanje na strankarskem bančnem računu.
Nekoliko bolj vroče je v vrstah največje opozicijske in donedavna vladajoče stranke VMRO-DPMNE Nikole Gruvskega, ki ga verjetno čaka kar nekaj dolgotrajnih sodnih procesov zaradi suma zlorabe (premierskega) položaja.
Po nekaterih internih raziskavah skoraj polovica članstva stranke ne nasprotuje spremembi imena v Republika Severna Makedonija. Vodstvo stranke, ki se še največ ukvarja s problemom reševanja donedavnega predsednika stranke in premierja Gruevskega pred sodiščem, si zdaj prizadeva, da njihovi člani vsaj bojkotirajo referendum, če že ne nasprotujejo spremembi imena.
Z referendumom se bo začela razpletati samo ena stran grško-makedonskega vozla. Ni jasno, kako bo vlada Aleksisa Ciprasa prepričala svoje politike in volilce, naj ne nasprotujejo dogovoru z Makedonijo. Grčija bi se namreč znašla v dokaj čudnem položaju, če Makedonci potrdijo sporazum o spremembi imena in se s tem odpovedo veliko večjem kosu identitete kot Grki, sama pa tega ne bi bila sposobna.
