Projekt Zlata nit, ki tokrat poteka dvanajstič po vrsti, spodbuja k vključitvi podjetja ne glede na industrijo, velikost in značilnosti njihovih zaposlenih. Projekt namreč tvorijo trije stebri, ki se z uporabo metodologije Zlate niti prepletajo, predvsem pa dajejo podjetjem možnost za pridobivanje novih znanj s področja vodenja in razvoja zaposlenih ter za izmenjavo izkušenj. V dosedanjih enajstih letih delovanja je namreč nastala močna mreža podjetij, katere lepilo je skrb za zaposlene, saj so ključni za njihov uspešni razvoj.
Podjetja se torej lahko v sklopu Zlate niti vključijo v izbor najboljšega zaposlovalca, ki temelji na oceni zaposlenih o kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo, v natečaj Starejšim prijazno podjetje (SPP): z leti še vedno zavzeti in v natečaj Zlata praksa, ki je nastal prav na pobudo podjetij, ki so želela izpostaviti dejavnosti, ki jim zagotavljajo preboj tako na področju zavzetosti zaposlenih kot na področju poslovanja.
Povedati na glas: ni uspeha brez zadovoljnih zaposlenih
»Zlata nit je projekt, ki poudarja pomembno vlogo zaposlenih pri uspehu podjetja, saj v končni fazi ni uspešnega podjetja brez zadovoljnih in motiviranih zaposlenih in Zlata nit je to povedala na glas,« med drugim pojasni Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d. d., ki je partnerica projekta.
»Veseli nas, da se je projekt uspešno razvijal in da v zadnjih letih vedno več pozornosti namenja tudi starejšim zaposlenim, ki so bili do zdaj v podjetjih prepogosto zapostavljeni, v prihodnje pa bodo imeli ključno vlogo pri razvoju podjetij. Zavedati se moramo, da bo mladih vedno manj in bo treba nujno izkoristiti skriti potencial starejših zaposlenih. Zato je zelo dobro, da se pri projektih in izborih, kot je Zlata nit, prepozna dobre prakse tudi na tem področju ter se jih nagradi in predstavi tudi drugim.«
Dlje delovno aktivni
Poleg tega imamo v Sloveniji eno od najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših zaposlenih v vsej EU. »Tukaj imamo velike rezerve, predvsem pa imajo starejši zaposleni na številnih področjih tudi veliko prednosti pred mlajšimi. Ključno bo, ali nam bo uspelo oblikovati takšna okolja, da bomo to lahko izkoristili. Ne samo zaradi razvoja in konkurenčnosti gospodarstva, ampak tudi zaradi zaposlenih samih. Upokojitev po svetu namreč ni več točka oziroma enkratni trenutek, ko nehamo delati, pač pa postaja vedno bolj postopna in številni zaposleni si želijo ostati tudi po njej delovno aktivni. Seveda v manjši meri in na drugačen način kot prej,« opisuje Karmen Dietner.
Zato je po njenem mnenju treba prilagoditi tudi zakonodajo, saj lahko zdaj upokojenci delajo občasno le 60 ur na mesec in njihov dohodek iz dela ne sme preseči 6775 evrov na leto. »Te omejitve bi lahko povišali, saj številni želijo že danes delati tudi v večjem obsegu in bi jih bilo pri tem dobro spodbujati in ne omejevati,« meni Dietnerjeva.
Ambicije za letošnjo Zlato nit ostajajo visoke, poudarja Uroš Taljat, vodja projekta. »Želimo zadržati vodilni položaj med tovrstnimi raziskavami v regiji z ambicijo, da število sodelujočih podjetij še povečamo. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko odličnih zaposlovalcev, ki jih je treba izpostaviti in širši slovenski javnosti pokazati kot zgled. S projektom želimo vplivati na dinamičen razvoj zaposlenih in organizacij ter prispevati h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«
Vse informacije v zvezi z Zlato nitjo so ažurno objavljane na spletni strani www.dnevnik.si/zlatanit. Prijavnice so prav tako dostopne na spletni strani www.dnevnik.si/zlatanit.
