Strah pred umetno inteligenco in izgubo nadzora ostaja, kljub temu pa večina zaposlenih digitalizacijo na delovnemu mestu pričakuje odprtih rok, je pokazala raziskava hiše A. T. Kearney med več kot 200 menedžerji in zaposlenimi v osrednji Evropi. Sodelujoči v raziskavi so predstavili pogled na digitalizacijo v svojemu podjetju in pričakovanja za prihodnost. Izpostavili so tudi svoje pomisleke glede digitalizacije in priložnosti, ki jih po njihovem ta obeta.
Približno 73 odstotkov menedžerjev in 82 odstotkov zaposlenih se je na digitalizacijo poslovnih prostorov odzvalo pozitivno, tistih, ki se sprememb bojijo, pa je le približno 5 odstotkov. »Pomisleki segajo od varnosti zaposlitve do dolgoročne trajnosti tradicionalnega modela poslovnega okolja. Na vprašanje, kaj vidijo kot največjo grožnjo ali nočno moro avtomatizacije in robotizacije, so kot najpogostejši odgovor podali hitro rastočo nezaposljivost oziroma konec človeštva,« pojasnjujejo v podjetju A. T. Kearney svetovanje, slovenski podružnici svetovne svetovalne družbe.
Bolj ogrožena analitična delovna mesta
Glede brezposelnosti imajo določene industrije več razlogov za skrb kot druge. »Veliko število delovnih mest v intenzivnih storitvenih industrijah, kot sta gostinstvo in maloprodaja, bo najverjetneje avtomatiziranih in digitaliziranih v prihodnjih 20 letih. Sektorje, povezane s tehnologijo, pa tudi sektorje, ki zahtevajo visoko stopnjo osebne interakcije, bo digitalizacija verjetno manj prizadela,« meni Marko Derča, podpredsednik in vodja ekipe za digitalno transformacijo v vzhodni Evropi podjetja A. T. Kearney.
Tudi sodelujoči v raziskavi verjamejo, da digitalizacija ne bo spodkopala delovnih mest, ki so povezana s kritičnim razmišljanjem, prodajo, strategijo in človeškimi viri, medtem ko se jim zdijo analitična delovna mesta, ki temeljijo na računalniških programih, precej bolj ogrožena. Vendar se zaposleni avtomatizacije ne bojijo, saj je povezana z avtomatizacijo ponavljajočih se nalog, izboljšano učinkovitostjo in minimizacijo napak. Dodatne prednosti zajemajo večjo prilagodljivost storitev, optimizacijo stroškov in 24-urno razpoložljivost strankam.
Mladi se veselijo kreativnosti in fleksibilnosti
Mlajše generacije zaposlenih pa vidijo priložnost avtomatizacije predvsem v tem, da roboti prevzamejo ponavljajoča se opravila, medtem ko se lahko sami usmerijo v (kreativne) aktivnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost. »Da bi podjetja izpolnjevala pričakovanja mladih iskalcev dela, morajo še naprej razmišljati o svojem organizacijskem in poslovnem modelu. S pomočjo digitalizacije bodo lahko podjetja premaknila svoje hierarhične modele proti bolj linearni, agilni organizacijski shemi,« poudarja Marko Derča in dodaja, da bi s tem lahko spremenili tudi delovnik od devetih do petih v fleksibilnejše urnike, saj zaposleni zaradi avtomatizacije ne bodo več zavezani eni lokaciji, zaradi česar se bodo spremenili tudi skupni delovni prostori, ki se bodo premaknili v digitalno okolje.
V to smer gredo tudi napredna slovenska podjetja, ki so se že pred časom lotila vzpostavljanja pametnih tovarn. »Prizadevamo si, da smo v koraku s časom tudi pri aktivnostih, ki niso v neposredni povezavi s samim izdelkom. Tako smo pred kratkim vpeljali možnost dela na daljavo in programska orodja, ki podpirajo takšen način dela skozi deljenje ter izmenjavo podatkov. Prav tako so ta orodja v pomoč pri optimiziranju sočasnega dela ekip na različnih lokacijah,« pojasnjujejo v podjetju Domel, kjer je avtomatizacija močno spremenila način dela in število zaposlenih na delovno intenzivnih mestih. Pri visoko avtomatiziranih linijah praktično ni več ročnega dela, se je pa posledično povečalo število ljudi, ki nadzorujejo in vzdržujejo procese ter načrtujejo kakovost izdelkov.
Tudi v Steklarni Hrastnik bodo v prihodnje avtomatizirali in digitalizirali večino enostavnih opravil, zaposlili pa več visoko izobraženega kadra tako s tehničnih kot družboslovnih študijskih smeri. »Za opravljanje dela v Steklarni Hrastnik bodo v prihodnje pomembne tudi drugačne, mehke kompetence, kot so dizajn, miselnost, transdisciplinarnost, nov, prilagodljiv način razmišljanja, virtualno sodelovanje in podobno. Torej kompetence, ki nas bodo dvignile nad našo konkurenco,« je pojasnil Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik, kjer gredo zaposleni skozi različna izobraževanja na temo industrije 4.0. in tako pridobivajo strokovnost ter znanje za delo v novem delovnem okolju in s tem tudi motivacijo za delo z novimi tehnologijami.
