Zavod RS za zaposlovanje skupaj s partnerji v okviru programa Spodbujanje ženskega podjetništva v začetku septembra začenja usposabljati šesto skupino 225 visoko izobraženih brezposelnih žensk, ki se želijo samozaposliti, pri čemer jim zagotovijo subvencijo za samozaposlitev v višini pet tisoč evrov. Program, ki so ga oblikovali v okviru aktivne politike zaposlovanja, poteka tretje leto zapored, letos se bo usposabljanja skupaj s spomladansko »generacijo« udeležilo 450 žensk.
Program s stournim usposabljanjem
V Ljubljani bodo izbrane kandidatke iz Novega mesta, Kopra, Kranja, Ljubljane in Nove Gorice program Spodbujanje ženskega podjetništva začele v ponedeljek, 3. septembra, dan pozneje začnejo v Celju in Mariboru. Namen programa je s stournim usposabljanjem ženskam pomagati pri uresničevanju poslovne ideje in pri stopanju na samostojno podjetniško pot.
»Ženske, ki se udeležijo tega programa, dobijo celovit vpogled v posle, trg, poslovanje, kalkulacije, predpise in dostopne vire informaciji, ki jih bodo potrebovale, ko bodo začele poslovati. V sto urah praktičnih seminarjev se nabere veliko znanj, ki se izkažejo za koristna tudi pozneje, ko so podjetnice že na trgu,« pojasnjuje Marta Turk, ki skrbi za izvajanje programa. Uspešnosti programa Spodbujanje ženskega podjetništva za zdaj še ni mogoče oceniti, saj se dveletno obdobje prvih espejevk šele izteka.
Mogoča je samo samozaposlitev
Po koncu usposabljanja se v povprečju za samozaposlitev odloči 85 odstotkov udeleženk, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Zavod pa njihovo pot v samostojno podjetništvo podpre z nepovratnim denarjem, in sicer tako, da subvencionira njihove prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Podjetnice morajo zato s.p. obdržati najmanj 24 mesecev. Gre sicer za za del aktivne politike zaposlovanja in bi zaradi tega morebiti lahko sklepali, da gre predvsem za odpiranje novih delovnih mest, vendar pa se lahko brezposelne ženske, ki morajo imeti terciarno izobrazbo, po uspešno končanem programu samo samozaposlijo. Bodisi kot direktorice in (so)lastnice podjetja s šifro zavarovalne podlage 040, kot samostojne podjetnice po zavarovalni podlagi 005 ali po zavarovalni podlagi 019. Te zavarovalne podlage so zakonsko določene in štejejo za samozaposlitev.
V primeru, da se samozaposlena podjetnica, ki je prejela subvencijo, v svojem zavodu tudi zaposli, pomeni, da mora spremeniti zavarovalno podlago iz 040 v 01. Ker v tem primeru ni več samozaposlena po zavarovalni podlagi 040, mora subvencijo, ki jo je dobila v enkratnem znesku za samozaposlitev, vrniti v sorazmernem deležu.
Slabost v zavarovalni podlagi 040 torej ni le v tem, da mora samozaposlena z lastnega transakcijskega računa plačevati prispevke za svoj poslovodni položaj, pač pa v primeru brezposelnosti tudi ne dobi nadomestila za brezposelnost. Slednje je prinesla zakonska novost, ki so jo sprejeli 21. januarja letos in tako postavlja samozaposlene v primerjavi z zaposlenimi v neenakopravni položaj. Samozaposleni morajo prav tako sami kriti prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v primeru bolniške odsotnosti, krajše od 30 dni.
V luči spodbujanja podjetništva – in ne le samozaposlitve – bi morali to neugodno obliko zavarovalne podlage nadomestiti z možnostjo zavarovalne osnove 01, ki pomeni redno delovno razmerje, kar zaposlitev v d.o.o. ali zavodu tudi je.
»Prav se mi zdi, da nastajajo programi, ki so namenjeni ženskam, ki si želijo stopiti na podjetniško pot. Na podlagi raziskave, ki sem jo opravila, pa menim, da je treba podjetniško izobraziti manj izobražene ženske, tiste z visoko izobrazbo pa v podjetništvo usmerjati tako, da se bodo odločile za več kot le samozaposlitev, da bodo razvile večji posel, ki bo ponujal zaposlitev več osebam. Subvencije za samozaposlitev pa privabijo tudi take, ki sicer ne bi postale podjetnice, a so v to potisnjene zaradi brezizhodnega položaja,« pravi Mateja Vadnjal, podjetniška svetovalka, raziskovalka ženskega podjetništva, predavateljica in podjetnica.
To trdi na podlagi desetletnih izkušenj na položaju direktorice Centra za razvoj malega gospodarstva, v katerem so delali s takimi podjetniki in podjetnicami. »Želim si, da bi se visoko izobraženim podjetnicam odpirala vrata k financerjem, ki bodo omogočili rast njihovih podjetij. Manj izobraženim ženskam, ki se za podjetništvo odločajo zaradi nuje, pa omogočiti podjetniško in poslovno izobrazbo. In tudi one potrebujejo subvencije, zakaj le visoko izobražene? Tovrstna diskriminacija mi ni všeč.«
Raziskava med slovenskimi podjetnicami z javno dostopnim e-naslovom je sicer pokazala, da jih glede na izbrane dejavnike lahko uvrstimo v štiri skupine, v katerih številčno prevladujejo tiste z nižjim človeškim kapitalom, torej tudi z nižjo izobrazbo. »Ne verjamem, da bodo k drugačnemu trendu pripomogle subvencije le za tiste, ki imajo visoko izobrazbo. Pogledati moramo, kaj ta skupina v resnici potrebuje,« poudarja Vadnjalova.
