Trg rabljenih po nekaterih ocenah letno pogoltne 200.000 vozil, ponudnikov pa je malo morje. Načinov, kje in kako kupiti rabljeni avto, je seveda ogromno. Za kupca najbolj varno pa je, da se ponj poda h kakšnemu pooblaščenemu prodajalcu, ki prodaja tudi nove, saj vozila v tem primeru zagotavljajo določene standarde – so tehnično pregledana, brez prevrtenih kilometrov, s potrjeno servisno zgodovino in za nameček tudi z določeno garancijo, saj je obvezna najmanj 30-dnevna – in kupcu miren spanec. Kljub temu se nekateri za nakup rabljenega avtomobila odločijo tako, da s prodajalcem vzpostavijo neposredni stik, bodisi po spletu ali na sejmu. Seveda si je na takšen način mogoče izposlovati dobro ceno in z nekaj sreče tudi ohranjen in kakovosten avto, a je velika verjetnost, da vas bodo različni mešetarji in preprodajalci dodobra opetnajstili, saj je njihova misija avto ceneje kupiti in ga nato čim hitreje dražje prodati, pri čemer pogosto prodajajo mačka v žaklju s prikritimi napakami. A takšno nategovanje ljudi je tek na kratki rok.
Statistika pravi, da avto od prodaje novega do zadnje poti na odpad zamenja do pet, pri modelih, po katerih je več povpraševanja, pa celo do sedem lastnikov. Odnos do rabljenih vozil se je med Slovenci prav zaradi pozitivnih nakupnih izkušenj v zadnjih letih spremenil, vse manj je strahu, da jih bo po nakupu bolela glava. Konec koncev je danes na voljo precej orodij, s katerimi je mogoče preveriti zgodovino rabljenega vozila, ena od rešitev je zagotovo autoDNA, kjer z vnosom serijske številke VIN preverijo, kateri zapisi o avtomobilu obstajajo. Stranka tako dobi neke vrste certifikat, da je rabljeni avto preverjen.
To je nujno, saj mnoga vozila v Slovenijo zapeljejo z dvomljivih trgov, kot je na primer italijanski, pa tudi sicer se dogaja, da imajo avtomobili iz večine evropskih držav manipulirane prevožene kilometre in prikrite poškodbe. Po eni izmed raziskav tako kar četrtina do polovica uvoženih avtomobilov znotraj držav Evropske unije povzroča ekonomsko škodo zaradi prikritih napak, ki so kupcem neznane, zato so oškodovani. Ker so merilniki v povprečju prevrteni za 60.000 kilometrov, je kupec oškodovan za 2000 do 5000 evrov, pri prikritih poškodbah pa so lahko zneski še občutno višji.
V nekaterih državah so zadeve regulirane, na primer v Nemčiji, kjer zakonodaja predvideva kazen za prevrtavanje kilometrov ali prikrivanje poškodb, a se goljufije vseeno dogajajo. Tudi v Sloveniji se pripravlja regulativa, ki bo velevala, da se pri vsakem pregledu avtomobila zapišejo kilometri, ki ne smejo biti prepisani. Kar pa se poneverbe poškodb in prikrivanja napak tiče, bi morale zavarovalnice ter lizinške in cenitvene hiše sodelovati med sabo, da bi vse odškodninske zahtevke vodile pod eno bazo in omogočale ljudem dostop. Slediti poškodbam je namreč danes težko.
