Zgodovinska fronta: Izvenblokovci so se zavzeli za trajni svetovni mir

Milijarda glasov za mir

V naše glavno mesto Beograd so v glavnem že prispele vse napovedane delegacije nevezanih držav, ki bodo sodelovale na konferenci. (…)

Ves svet z živahnim komentarjem spremlja priprave na konferenco in najvidnejši politiki v svojih izjavah poudarjajo pozitivno dejstvo, da predstavlja Beograd te dni voljo okrog milijarde prebivalcev našega planeta (…)

Slovenski Jadran, 1. septembra 1961

Beograjska konferenca v ospredju zanimanja naših delovnih ljudi

Beograjska konferenca izvenblokovskih dežel je vzbudila med množicami širok interes, tako za potek in cilje konference same, kakor za politični položaj v svetu in vlogo beograjskega »vrha« s tem v zvezi, pa tudi za države in ljudstva, katerih šefi in visoki predstavniki sodelujejo na konferenci.

Ta interes se ne odraža samo s povečanim zanimanjem za poročila javnih sredstev obveščanja. Mnogokje so o pomenu beograjske konference priredili predavanja, razgovore itd. Taka predavanja so bila že v Celju, Slovenskih Konjicah in tudi po ostalih krajih našega okraja. (…)

Celjski tednik, 1. septembra 1961

Konferenca izvenblokovskih držav v Beogradu

Danes, 1. septembra, se je začela v Beogradu konferenca izvenblokovskih držav, katere se udeležuje 24 rednih odposlanstev in več zastopnikov raznih strank in organizacij, ki pa nastopajo le kot opazovalci. Štiriindvajset držav ni malo, posebno če pomislimo, da so na konferenci štirje državni poglavarji, med temi abesinski cesar Haile Selassie, večino drugih pa zastopajo vladni predsedniki in zunanji ministri. Konferenca sama predstavlja nek uspeh, ki pa utegne ostati le pri tem, da je prišlo do konference, saj ni v ostalem nikakega upanja, da bi te izvenblokovske države mogle kakorkoli odločilno vplivati na velesile, ločene v dva močno nasprotujoča si tabora, tako da bi ju prisilile k dosegi trajnega sporazuma in torej k trajni pomiritvi v svetu – ali vsaj k pomiritvi za dolgo časa. (…)

V ostalem bo konferenca v navskrižju, kar lahko razumemo iz izjav, ki so jih doslej dali razni udeleženci. (…) Nobeden se ne bo drznil odločno zagovarjati pravice narodov do samoodločbe in zahtevati, da se ta pravica dejansko izvede, saj se večina udeležencev ne mara zameriti Sovjetom in samemu gostitelju Titu, ki je eden komunističnih zasužnjevalcev narodov. (…)

Gre torej za konferenco dobre volje in skupnega izraza želje, da se ohrani mir v svetu. Najbolj potrebujejo mir seveda diktatorji sami, ker se bojijo zase.

Demokracija (Trst), 1. septembra 1961

Konferenca »neopredeljenih«

V Beogradu se je 1. septembra začela konferenca tkzv. neopredeljenih držav. (…)

Edini duhovnik na konferenci je ciprski predsednik Makarios, edini pravi komunist jugoslovanski diktator Tito. Edini, ki tudi ve, zakaj je to konferenco sklical. Vsi drugi so zastopniki držav, ki so v svoji »neopredeljenosti«, če že ne sovražni, pa vsaj nenaklonjeni zahodnjakom, sovjete pa spoštujejo iz strahu. (…)

V dosedanjih govorih in razpravljanjih je ta konferenca v Beogradu izzvenela v obtožbo zahodnjakov in samo v milo opozorilo sovjetskemu bloku.

Svobodna Slovenija (Buenos Aires), 7. septembra 1961

V Beogradu se je po petih dneh zaključila Konferenca nevezanih držav

Precejšnje zanimanje in veliko radovednosti je v svetu vzbudila konferenca vojaško nevezanih, to je izvenblokovskih držav v Beogradu, na katero so se zbrali državniki 24 držav povečini iz Afrike in Azije; poleg teh sta se konference udeležili še Kuba, republika Ciper in seveda Jugoslavija, katera je kot ena prvih pobudnic za to srečanje ter kot gostiteljica nosila glavno težo tako na političnem kot finančnem ter tehničnoorganizacijskem področju. (…)

Brez dvoma je to srečanje najvišjih predstavnikov z oziroma na vojaška zavezništva Vzhoda in Zahoda neopredeljenih dežel prvo in edinstveno v povojni politični zgodovini, za katero je značilna razdelitev sveta na dva vojaško politična tabora, ki si do zob oborožena drug drugemu stojita nasproti ter »z ravnovesjem strahu in nagajive hladne vojne« ohranjata sebe in vse človeštvo pred hujšim zlom. (…)

Katoliški glas (Gorica, Trst), 7. septembra 1961

»Neopredeljeni« o svoji politiki

Na beograjski konferenci tkzv. neopredeljenih držav so po končanih razpravah, ki so bile vsebinsko prazne, odobrili po dolgih prerekanjih resolucijo, v kateri pozivajo ZSSR in ZDA, naj se ne igrata z atomskim orožjem, naj takoj prenehata z novimi atomskimi poskusi, naj se Kennedy in Hruščev čim prej sestaneta in se pogovorita o svetovnem položaju ter tako končata z mrzlo vojno in naj se takoj izvede popolna razorožitev sveta. (…)

Tako na beograjski konferenci kakor v svojih poznejših izjavah delegati tkzv. neopredeljenih držav niso niti z besedico omenili sovjetskih okupacij evropskih satelitov in drugih sovjetskih napadalnih dejanj, pač pa so ves gnev za sedanji svetovni položaj zvrnili na zahodnjake.

Svobodna Slovenija, 14. septembra 1961