Latinskoameriške države se soočajo z veliko migracijsko krizo, ki jo je povzročil val izseljevanja iz Venezuele. Zaradi pomanjkanja hrane, zdravil, hiperinflacije in klavrnega stanja infrastrukturnih storitev (od vodovodnih omrežij do zdravstvenih ustanov) Venezuelci bežijo v Kolumbijo, Ekvador, Peru, Brazilijo, Čile, Argentino in druge države vključno z ZDA in v Evropo.
A večina sosednjih držav ni bila pripravljena na takšen migracijski plaz, ki pomeni obremenitev za njihove sisteme storitev, kot so zdravstvo, šolstvo, zaposlovanje in nastanitve poleg dnevne preskrbe s prehrano za množico ljudi, ki sleherni dan prečka njihove meje. V Braziliji, Peruju in Panami je to pri prebivalstvu že sprožilo ksenofobičen odziv in prisililo tamkajšnje vlade k ukrepom za zajezitev prehodov, kot so strožji pogoji in omejitve za vstop v državo.
Izgredi v obmejnem mestu
V Braziliji, kjer v zadnjem času naštejejo med 700 in 800 prihodov migrantov na dan, je predsednik Michel Temer predvčerajšnjim izjavil, da proučuje možnosti omejitve prehodov Venezuelcev čez mejo »na 100, 150 ali 200 na dan, s čimer bi lahko bolje organizirali njihov sprejem«, ni pa sprejel predloga desnih politikov, da se mejo zapre. Pred tem je v zvezno državo Roraima na skrajnem severu države na mejo z Venezuelo poslal neopredeljeno število vojakov. Tam je namreč 18. avgusta v obmejnem mestecu Pacaraimá izbruhnilo nasilje, ker so štirje migranti oropali in pretepli lokalnega trgovca. Prebivalci tega kraja so zato napadli improvizirani tabor, v katerem je bilo začasno nastanjenih 700 migrantov, in jim zažgali šotore ter prisilili okoli 1200 Venezuelcev, ki so bili takrat v mestu, da so zbežali nazaj čez mejo. V to brazilsko mestece z 12.000 prebivalci je od lani do zdaj prišlo 60.000 Venezuelcev, ta incident pa je bil samo kaplja čez rob v nizu drugih izgredov in težav, ki so nastale z njihovim prihodom.
Roraima je ena najrevnejših in bolj zapostavljenih brazilskih zveznih držav s skromnimi osnovnimi zdravstvenimi in drugimi storitvami. Te so s prihodom Venezuelcev doživele kolaps, ker centralna vlada ni ničesar ukrenila.
Izredni sestanek ameriških držav
Letos je v Brazilijo prišlo okoli 120.000 Venezuelcev, kar ni veliko v primerjavi z več kot milijonom, kolikor jih je do zdaj sprejela Kolumbija. V Peru jih je emigriralo 400.000, v Čile okoli 130.000, v Argentino 100.000.
Po podatkih OZN je do junija letos Venezuelo zapustilo okoli 2,3 milijona državljanov, kar je 7,5 odstotka od 30,6 milijona prebivalcev te države.
Zaradi nastalih razmer je generalni sekretar Organizacije ameriških držav (OEA) Luis Almagro za prihodnjo sredo sklical izredni sestanek stalnega sveta te organizacije, na katerega so povabljeni tudi predstavniki OZN in Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Sestale se bodo tudi države Andske skupnosti (Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Peru), ki bodo razpravljale o varnostnih in sanitarnih problemih, predvsem otrok in starejših oseb, ter o skupni politiki glede zahtevanih dokumentov v obravnavi venezuelskih migrantov v primeru prihoda večjega števila. Ob tem pa vlada Venezuele vse informacije v zvezi z nastalo »humanitarno krizo« zaradi migracijskega vala njenih državljanov označuje za lažne novice.
