Nemška kanclerka Angela Merkel je po torkovem srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem na njuni skupni novinarski konferenci v Berlinu potrdila, da sta se pogovarjala tudi o možnostih za rešitev sporov, ki jih ima Hrvaška s Slovenijo, BiH in drugimi državami v soseščini. Plenković v svoji izjavi Slovenije ni omenjal, pa tudi prisotnih novinarjev ni zanimalo kaj več o mnenju Merklove glede reševanja spora o meji med Hrvaško in Slovenijo, potem ko je Zagreb zavrnil izvajanje arbitražne razsodbe, tako da je izjava Merklove ostala brez pravih pojasnil.
Še pred berlinskim srečanjem je več hrvaških medijev poročalo, da je Nemčiji v interesu, da se slovensko-hrvaški spor čim prej uredi. Trdili so, da je Berlin spremenil mnenje od lanskega poletja, ko je od Zagreba zahteval, naj spoštuje odločitev arbitražnega sodišča. Po torkovem srečanju Merklove in Plenkovića pa hrvaški mediji trdijo, da Nemčija podpira hrvaške argumente, da je spor o meji s Slovenijo dvostransko vprašanje in ne vprašanje Evropske unije ter da morata Zagreb in Ljubljana soglašati o določitvi meje.
Večernji list tako trdi, da bo nemška podpora hrvaškim stališčem zapisana tudi v akcijskem načrtu, ki ga pripravljata zunanji ministrstvi obeh držav. Gre za dokument, ki bo v prihodnjih mesecih določil cilje, izvajalce in časovni potek za bolj tesno in dinamično dvostransko sodelovanje na desetih področjih, kot so notranje zadeve, zunanja in evropska politika, energetika, kultura, parlamentarno sodelovanje in še nekatera.
Plenković v Nemčiji uspešno lobira
Hrvaški premier se je v Berlinu posredno dotaknil odnosov s hrvaškimi sosedami, ko je izpostavil nedotakljivost meja v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, da bi Srbija in Kosovo lahko dosegla dogovor o zamenjavi ozemelj. Izpostavil je, da Hrvaška ne bo stala v prvi vrsti tistih, ki podpirajo spremembe meja, ker bi se te lahko odrazile »nekje drugje«. Ponovil je stališče Zagreba, da je treba spoštovati dediščino Badinterjeve komisije. Tudi Merklova je ocenila, da so spremembe obstoječih meja občutljivo vprašanje in da je treba biti previden, da ne bi povzročili težav na drugih koncih.
Zdi pa se, da je Plenković v preteklem letu dni uspešno lobiral za hrvaška stališča glede arbitraže na srečanjih z Merklovo, ki so večinoma potekala ob robu evropskih konferenc. Večkrat je izjavil, da arbitražne odločbe ni mogoče uveljaviti brez soglasja obeh držav, tudi če Slovenija ne bi kompromitirala arbitražnega postopka z afero Drenikova-Sekolec. Pričakuje, da bodo z novo slovensko vlado nadaljevali dialog o vseh odprtih vprašanj. Ves čas tudi poudarja, da niso sprejemljiva izsiljevanja s katere koli strani, kot je bilo razumeti naznanila, da bo Slovenija morda blokirala hrvaško članstvo v schengenskem območju in v OECD.
Vstop v schengen v roku dveh let
Vstop v schengensko območje je ena izmed prednostnih nalog hrvaške zunanje politike. Po torkovem srečanju na Hrvaškem ocenjujejo, da je Nemčija prižgala zeleno luč hrvaški kandidaturi za vstop v schengen. Merklova je pohvalila hrvaško policijo v njenih prizadevanjih za nadzor migrantskih poti, ki prečijo jugovzhodno zunanjo mejo EU.
Plenković pa je prepričan, da bo Hrvaška kmalu izpolnila vse tehnične pogoje za širitev območja schengna na hrvaške meje s Srbijo, BiH in Črno goro. Pričakuje, da bo temu sledila pozitivna ocena evropske komisije ter politično soglasje vseh članic Unije za vstop Hrvaške v schengen, še preden bo Zagreb prevzel predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2020. Večernji list je ob tem izpostavil, da je podpora Nemčije izjemno pomembna, ker bo tako močna zaveznica zelo koristna, če bo kakšna članica EU nasprotovala hrvaškemu članstvu v schengnu.
