Facebook in druga družbena omrežja se zadnja leta vse intenzivneje bojujejo proti epidemiji lažnih novic. Razvijajo nove prijeme in ukrepe, v nedavnem članku ameriškega časnika Washington Post pa je Tessa Lyons, ki je pri Facebooku odgovorna za boj proti dezinformiranju, razkrila, da je podjetje uvedlo sistem ocenjevanja verodostojnosti uporabnikov. Potreba po tem se je pojavila, ko je največje spletno družbeno omrežje leta 2015 uporabnikom omogočilo, da sami prijavijo lažne objave. To je mogoče storiti s klikom na ikono treh pik v zgornjem desnem kotu posamezne objave in dodatnim klikom na vrstico »Pošlji povratne informacije o tej objavi«. Trenutno je tako mogoče opozoriti na goloto, nasilje, nadlegovanje, samomor ali samopoškodovanje, neželeno vsebino, sovražni govor, neavtorizirano prodajo in lažne novice.
Čeprav se spodbujanje ovaduštva zdi priročna strategija racionalizacije stroškov za nadzor nad primernostjo in verodostojnostjo vsebin, je pričakovano sledila poplava prijav, med njimi tudi neutemeljenih. To so pri podjetju pričakovali, zato so v postopek vključili zunanje partnerje, ki so o prijavah domnevno lažnih novic sodili tudi sami. V kakšne zagate so se v podobnih okoliščinah ujeli Facebookovi administratorji, ki so bili na preži za neprimerno goloto, tudi zaradi nejasnih Facebookovih pravil, se je v preteklosti veliko pisalo, pri lou na lažne novice pa bi pričakovali, da so te težave praviloma manjše. Je pa očitno količina dovolj obsežna, da je družbeno omrežje v zadnjem letu razvilo sistem ocenjevana verodostojnosti uporabnikov. Lynova je povedala, da je veliko uporabnikov kot lažne novice preprosto ocenjevalo tiste zgodbe, s katerimi se niso strinjali.
Ezopovski pastirček in lažne novice
Kolikor razumemo iz omejene količine dostopnih podatkov v zvezi s sistemom, gre na grobo za rešitev po vzoru Ezopove basni o pastirčku in volku. Ko uporabnik prijavi domnevno lažno novico in ta pride pred oči Facebookovega zunanjega preučevalca verodostojnosti objav oziroma novic, lahko ta potrdi prijavo ali pa jo zavrne kot neutemeljeno. Uporabniki, ki pogosteje prijavijo resnično lažne novice, postanejo verodostojnejši od tistih, ki kot lažne prijavljajo novice, ki se nato izkažejo za resnične. Temu sledi ezopovski nauk, saj se prijave tistih, ki ocenjujejo napačno, manj verjetno prebijejo skozi algoritem do oči človeških preiskovalcev resničnosti objav.
Lyonsova je za Washington Post sicer povedala, da je ocena verodostojnosti zgolj eden od vedenjskih namigov, ki jih podjetje uporablja pri preučevanju verjetnosti lažnih novic. Prav tako pojasnjuje, da ne gre za splošno oceno osebne verodostojnosti posameznika v resničnem življenju. Facebook poleg tega preučuje, katere medije uporabniki ocenjujejo kot verodostojne, več podrobnosti o sistemu ocenjevanja pa ne razkrivajo, saj bi s tem odprli vrata za nove zlorabe sistema. Podobne tistim, ki so privedle do razcveta lažnih novic.
Podobne strategije uporabljajo tudi drugod. Twitter je denimo začel algoritem učiti o primernosti širjenja tvitov posameznih uporabnikov. Na doseg tvita tako vpliva tudi obnašanje računov v uporabnikovem omrežju.
