Ne. Tu in tam mogoče samo kakšen tovornjak preparkiram.
Poklic se zdi zahteven, mar ne?Zmeraj bolj je zahteven. Je pa 80 odstotkov naših voznikov tujcev, večinoma prihajajo iz BiH. Slovenskih voznikov skorajda ni.
Je dobrega voznika tovornjaka težko dobiti?Voznika, ki bi vozil s srcem, je težko dobiti, velika večina se za ta poklic odloči zaradi stimulativne plače, ki je glede na njihovo nižjo izobrazbo dokaj visoka.
Kakšna je plača?Okoli 1700 evrov neto. Plača voznika je sestavljena iz osnovne plače in dnevnic. Seveda v Nemčiji zaslužijo več, tudi do 3000 evrov, a je tam življenje bistveno dražje. Imeli smo pet voznikov, ki so odšli v Nemčijo, pa so se vrnili v Slovenijo, ker se jim vse skupaj ni izplačalo.
Ogromno najrazličnejšega blaga se še vedno prevaža po cesti. Ali resnično ni alternative?Zadnja leta po krizi se tovorni promet povečuje za 7 do 8 odstotkov na leto. Težava so vozniki, samo v Nemčiji jih primanjkuje 150.000. Tovornjake imajo, voznikov ne. Vsi, ki smo del tega posla, pa upamo, da se bodo cene samih prevozov povečale in bo naše delo prinašalo večji dobiček.
Projekcije kažejo, da se bo promet na slovenskih cestah z leti zgolj še povečeval. Tretji pas na avtocesti je zvečine še neuresničena želja.Kjer koli v Evropi se vozimo, vedno manjka vsaj en vozni pas, pa naj gre za tretjega, četrtega ali petega. Na severu Nemčije imajo štiripasovnice, pa je gostota prometa še večja kot pri nas. Prevoz blaga je prepoceni. Bom navedel primer: iz Neaplja v Bukarešto vsak dan peljejo nogavice, kjer jih nato pakirajo. Ker gre za milijone kosov, je strošek na par zanemarljiv. Prevaža se ogromno stvari zgolj zato, ker je prevoz tako poceni. Vedeti pa je treba tudi, da je prevoz s tovornjakom na krajših razdaljah še vedno najhitrejši. Pri prevozih večjih količin seveda svojo vlogo igra tudi železnica, ki pa je v Sloveniji zaradi majhnosti nerentabilna.
Je težko na destinacijo priti v predvidenem roku, kakšne so sankcije?Sankcij ni, saj morebitne zastoje pri načrtovanju poti vedno vzamemo v zakup. Seveda pa s strankami, ki postavljajo nerealne pogoje in pritiskajo na cene, raje ne sodelujemo. Žal se vedno najde kdo, ki sprejme takšen posel in povzroča zmedo. Odgovoren šofer je tisti, ki se zaveda časovnih omejitev. Vzhod povzroča največ sitnosti, tudi zato, ker so do 30 odstotkov cenejši od nas, pa čeprav se jim prevoz pogosto ne splača, saj so fiksni stroški povsod primerljivi.
Zastoji so stalnica, ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi drugod v Evropi. Problem tovornega cestnega prometa je tudi evropski problem. Poznate rešitve?Gostota prometa ni težava zgolj za tovorni promet, nič bolje se vam ne godi, če greste na pot z avtom. Odkar so se gospodarske razmere izboljšale, se vsi več vozimo, turizem pa cveti. Ko se odpravimo na pot, moramo vzeti v zakup tudi zastoje; pomembno je tudi načrtovanje poti, da se odpravimo tedaj, ko je zastojev manj.
Je glede na gostoto prometa parkirnih mest za tovornjake dovolj?Parkirni prostor za tovornjake bi moral biti plačljiv. V zameno bi voznik dobil uporabo stranišča, prhe, kavo, hrano. V Avstriji plačamo od 11 do 15 evrov, od tega je osem evrov namenjenih prehrani. Pri nas bi na primer tako lahko parkirišča opremili s prhami, kavomati… Toda najprej moraš nekaj dati, da lahko nekomu nekaj ponudiš. Dars je naredil parkirišča zraven črpalk, a kaj, ko so brezplačna, zato morajo uporabniki plačati stranišče. Namesto da bi bilo parkirišče plačljivo, dovolj je že štiri evre. Vse bi bilo urejeno. V Avstriji je kazen 700 evrov, če tovornjak parkiraš tam, kjer ni dovoljeno.
Kaj naredi voznik, ko obtiči v zastoju? Pokliče naročnika in mu sporoči, da zamuja?Če se tovornjak ne premika, to v našem dispečerskem centru takoj opazijo in podjetju sporočijo, da zamuja. Tistim podjetjem, ki so naš stalni partner, omogočimo vpogled v satelitsko sliko in tako natančno vedo, kje so naši tovornjaki. Če imamo dokazljiv podatek, zakaj prihaja do zamude, ni nobenega problema. Vam zaupam anekdoto. Pred časom smo imeli naročilo, v katerem bi moral tovornjak ob sedmi uri zvečer pripeljati pred sedež Fiata v Torinu. Prišel je 20 minut prej, toda delavci, ki bi ga morali sprejeti, so šli že ob šestih domov in naslednji dan rekli, da tovornjaka ni bilo. Ker bi plačali kazen v višini 86.000 evrov, smo jim s pomočjo sledenja dokazali, kje je bil tovornjak, kar so upoštevali.
Dejali ste, da se večina blaga prevaža po cesti tudi zato, ker je to še vedno najcenejša alternativa. Zakaj je tako poceni?Zato, ker imajo naročniki velike prihranke, ker jim tovora ni treba skladiščiti. Ljudje v skladiščih so predragi, kjer pa imajo skladišča, so ta večinoma robotizirana.
So narejene primerjalne analize, koliko stane kilometer prevoza po cesti, železnici, zraku?Pri nas se to meri po toni kilometru, ker je pomembno, kaj prevažaš. Prevoz rude se po cesti na primer ne splača, saj naenkrat tovornjak prepelje premalo. Koruzo so v preteklosti prevažali samo z vagoni, danes pa je strošek prevoza iz skladišča na vagon in nato nasprotno prevelik.
Satelitsko cestninjenje je prevoz blaga po cesti podražilo. Koliko dražje je dejansko?Zaradi satelitskega cestninjenja naše delo ni dražje, moralo bi biti celo ceneje. Ideja je super, zavzemamo se, da bi naredili vseevropsko cestninjenje, ki naj bi v veljavo stopilo prihodnje leto. Bil je problem, ker je vsaka država hotela imeti svoje cestninjenje, da bi takoj pobrala denar. Velja podoben sistem kot pri telekomunikaciji. Delamo s tistim, ki ima najugodnejši paket.
Preostali prometni udeleženci bentimo, ker je na cestah toliko tovornega prometa. Kaj nam odgovarjate?Tovornega prometa je veliko, potrebni bi bili koridorji. Jezimo pa se največkrat tedaj, ko en tovornjak prehiteva drugega, kar traja več kilometrov tudi zato, ker je hitrost omejena. Smo že blizu dogovora, da tudi ob prepočasni vožnji pride do kazni. Problem nastane, če nekdo vozi počasneje od 80 km/h zato, ker želi varčevati z gorivom, ali pa zato, ker se mu ne mudi. Zato morajo v Evropi sprejeti predpis, da mora tovornjak voziti s hitrostjo od 80 do 85 km/h.
Kako vi gledate na prehitevanje tovornjakov, je vašim voznikom to dovoljeno? V nekaterih državah so sankcije hude, tudi zaplemba tovornjaka ob ponovitvi prekrška.Naši vozniki podpišejo izjavo, da se bodo držali predpisov. Če je prehitevanje dovoljeno in neki tovornjak vozi prepočasi, je pravilno, da se ga prehiti. Problem nastane, ko počasen tovornjak zato, ker vidi, da ga nekdo prehiteva, poveča svojo hitrost in prehitevajoči nima več možnosti, da bi manever izpeljal do konca. Takšnih voznikov je na cesti veliko in bi jih morali kaznovati. Z visokimi kaznimi se dela red. Naši vozniki v Avstriji in Nemčiji pot načrtujejo drugače kot v Italiji in Španiji, razlog pa so prav visoke kazni. Ko takšne kazni predlagam za Slovenijo, me vsi kritizirajo, češ da so že sedaj previsoke. Če nekdo naredi prekršek namenoma, mora biti kazen visoka. Vse kazni, povezane s cestnoprometnimi prekrški, plačajo vozniki sami.
Pogosto za jezo skrbijo tovornjakarji iz drugih držav, ki pozimi obtičijo, ker njihova oprema ni ustrezna. Bi morali poostriti nadzor, tudi z avtocestno policijo?Tovornjaki, ki niso tehnično brezhibni, v našo državo sploh ne bi smeli zapeljati. V Avstriji v primeru, če povzročiš zastoj zaradi neprimerne opreme, dobiš takoj 1800 evrov kazni. Mi pa pustimo, da k nam pridejo vsi tovornjaki, pa tudi ko povzročijo zastoj, niso kaznovani. V Švedsko na primer z letošnjim 1. januarjem sploh ne more vstopiti tovornjak, ki nima posebnih pnevmatik za njihov sistem pluženja in zime. V Sloveniji pa kljub predpisani zimski opremi ne pregledujemo tovornjakov, ali imajo opremo ustrezno. Policisti pravijo, da jih je za nadzor premalo.
V nekaterih vzhodnih državah je prevoz blaga loterija, dostikrat beremo o ugrabitvah. Se je tudi vašim voznikom tovornjakov že primerilo kaj podobnega?Že, nekje med Italijo in Avstrijo so nam ukradli 300 ton bakra. Kraje na parkirnih prostorih so pogoste. Zato se zdi nesmiselna pobuda, da bi voznik tovornjaka med daljšo, 48-urno pavzo spal v hotelu in pustil tovornjak. Tudi zavarovalnice so uvidele nesmiselnost te pobude in nevarnost, da bo kraj še več. Se pa kraje dogajajo že skoraj povsod, saj gre za organizirani kriminal.
Avtoprevozništvo je očitno še vedno posel, ki prinaša dobiček. Vi uporabljate 30 tovornjakov. Vas prihodnost skrbi?Na prihodnost in spremembe smo pripravljeni. Prihodnje leto bodo aktualni tovornjaki na plin. Nekaj časa je bila aktualna elektrika, pritiskali so predvsem Nemci, ki imajo veliko elektrike, a je plin zmagal. Tovorni promet je vedno odvisen od stanja v gospodarstvu, če gre vsem slabše, je tudi tovorni promet manjši. Smo prvi, kjer se vsaka težava močno pozna.
Ali električno gnani tovornjaki ne pridejo v poštev?Mi smo takoj dejali, da bodo imeli električno gnani tovornjaki preveliko težo in premajhen doseg. Baterije bi morale biti konkretno velike. Pri manjših razvozih do sedem ton po mestih električno gnani tovornjaki funkcionirajo in ni težav. Zgodba zase je cena elektrike. Pa saj že danes na primer nafta ne bi bila draga, če ne bi bilo trošarin. In lahko ste prepričani, da tudi na elektriko bodo, saj se države s trošarinami izdatno financirajo. Zato v elektriki ne vidim prihodnosti.
