V 53 državah, ki predstavljajo evropsko regijo SZO, je v prvem letošnjem polletju za ošpicami zbolelo več kot 41.000 otrok in odraslih. To je več obolelih, kot jih je na tem območju zbolelo v celem letu v katerem koli letu zadnjega desetletja. Doslej so največ obolelih po letu 2010 našteli leta 2017, ko je zbolelo 23.927 ljudi, najmanj pa leto prej, 5273 obolelih.
»Opazujemo dramatičen porast obolelih ljudi in podaljšanih obdobij izbruhov bolezni,« je opozorila dr. Zsuzsanna Jakab, pri SZO regijska direktorica za Evropo. »Države opozarjamo, naj začnejo takoj izvajati ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje širjenje te nalezljive bolezni. Dobro zdravje za vse ljudi se začne s cepljenjem,« je opozorila.
V sedmih državah evropske regije SZO je bilo letos več kot tisoč obolelih (Francija, Gruzija, Grčija, Italija, Ruska federacija, Srbija in Ukrajina), 18 ljudi je umrlo. Najbolj prizadeta država je Ukrajina, kjer je zbolelo več kot 23.000 ljudi, kar pomeni več kot polovico obolelih v evropski regiji. V vseh najbolj prizadetih državah so poročali tudi o smrtnih žrtvah – največ obolelih, kar 14, je umrlo v Srbiji.
Brez ošpic samo Malta
Če se omejimo na države EU in evropskega gospodarskega prostora (EGS), je med med julijem 2017 in julijem letos o obolelih poročalo 29 držav: zbolelo je 13.234 ljudi. Edina država brez obolelih je bila Malta. Število obolelih za ošpicami je lahko podcenjeno, opozarjajo pri Evropski agenciji za nadzor nad boleznimi (ECDC), posebno v Romuniji, kjer o obolelih poročajo z zamudo.
V Sloveniji je letos do julija za ošpicami zbolelo osem ljudi, o obolelih pa poročajo iz vseh okoliških držav: največ v Italiji, kjer je zbolelo 2020 ljudi, število obolelih pa je glede na prejšnje polletje močno naraslo, Avstriji (62 obolelih), Hrvaški (19) in Madžarski (13). Med obolelimi v Sloveniji sta bila otroka, eden mlajši od leta dni, drugi pa mlajši od deset let, odrasli bolniki so bili stari od 20 do 49 let, so pojasnili pri NIJZ. Dva bolnika sta se okužila zunaj Slovenije (Kosovo in Srbija), drugih šest se je okužilo s stikom s tema dvema bolnikoma. Dva bolnika sta bila cepljena z dvema odmerkoma cepiva, trije z enim odmerkom, en bolnik je bil necepljen, za dva cepilni status ni znan.
Na kakšen način so se z ošpicami okužili, je znano za dobrih 90 odstotkov obolelih v državah EU in EGP: med okuženimi s potrjenim načinom okužbe se jih je 68 odstotkov okužilo v lastni državi, 27 odstotkov obolelih je bilo v stiku z ljudmi, ki so se okužili zunaj matične države, štirje odstotki obolelih pa so se okužili v drugi državi in so okužbo prenesli v matično državo. Okužbo so kot vneseno v državo epidemiologi označili, kadar so imeli na voljo virološke ali epidemiološke podatke, da se je oseba 7 do 18 dni pred pojavim kožnega izpuščaja zadrževala zunaj svoje regije ali države. Kot okužbe, povezane z vnesenimi ošpicami, pa so razvrstili obolele, ki so se okužili v svoji regiji od oseb, ki so virus prinesle od drugod.
Skoraj tretjina obolelih je bila otrok, mlajših od pet let (med njimi večina mlajših od enega leta), polovica pa starejših od 15 let.
Pri desetini obolelih niso mogli ugotoviti, ali so bili cepljeni proti ošpicam ali ne. Med ljudmi, ki so poznali svoj cepilni status, je bilo 83 odstotkov necepljenih, deset odstotkov cepljenih z enim odmerkom in šest odstotkov cepljenih z dvema odmerkoma cepiva. Med obolelimi malčki, starimi manj kot leto dni, je bilo necepljenih 94 odstotkov. Tako majhni otroci so še posebej občutljivi za okužbo, saj so še premajhni za cepljenje proti ošpicam in jih varuje le čredna imunost. To pomeni, da mora biti za nalezljivo boleznijo cepljenih dovolj ljudi, da se prepreči širjenje bolezni tudi med necepljenimi. Med otroki, starimi od enega do pet let, jih ni bilo cepljenih 82 odstotkov.
Prenizka precepljenost
Vzrok za naraščanje števila obolelih za ošpicami je vse nižja precepljenost otrok v evropski regiji, opozarjajo pri SZO. Tako so bili lani z obema potrebnima odmerkoma cepiva proti ošpicam cepljeni v vsaj 95 odstotkih – to zagotavlja čredno imunost – otroci le v štirih državah EU in EGP.
Virus ošpic je izjemno nalezljiv in se z lahkoto širi med za okužbe dojemljivimi skupinami prebivalcev. Da se preprečijo izbruhi bolezni, mora biti vsako leto z dvema odmerkoma cepiva v vseh okoljih cepljenih vsaj 95 odstotkov ljudi, prav tako si je treba prizadevati za to, da se cepijo mladostniki, ki iz raznih razlogov še niso bili cepljeni. V državah evropske regije SZO je bilo leta 2017 sicer cepljenih 90 odstotkov otrok, a se deleži cepljenih gibljejo od 95 pa le do 70 odstotkov cepljenih otrok v nekaterih državah.
