Reuben Fine, večna uganka

Reuben Fine se je rodil leta 1914 v revni judovski družini v newyorškem Bronxu. Odraščal je brez očeta, šah pa ga je kmalu prevzel. Leta 1932 je osvojil odprto prvenstvo ZDA pred Reshevskim. Končal je šolo in poskusil s šahom; takoj se je uvrstil v moštvo ZDA, ki je leta 1933 osvojilo olimpijsko zlato. To je Reubenovi ekipi uspelo še dvakrat. Fine je v drugi polovici 30. let kar nizal uspehe na evropskih turnirjih. Med vso elito v Nottinghamu leta 1936 je bil brez poraza tretji; s tem se je zasidral med najboljšimi. Vrh njegove kariere je bil turnir AVRO, ki so ga igrali v več nizozemskih mestih novembra 1938. Zasedba je bila najmočnejša v zgodovini, Reubenov začetek pa tudi: v prvem krogu so padli Botvinik, Reshevsky, Aljehin, Euwe in Flohr. Na koncu ga je dohitel mladi Keres; Fine je obakrat ugnal svetovnega prvaka Aljehina, ki je bil šele šesti.

V Evropi se je bližala vojna in turnirjev ni bilo, zato je Reuben napisal danes zimzelene Osnovne šahovske končnice. Knjiga je dosegla orjaški uspeh, sledile pa so še druge. Trezni Fine, ki ni postal prvak ZDA (naslov mu je vedno znova speljal večni rival Reshevsky), je osvajal druge ameriške turnirje, a ocenil, da ga čaka boljši kruh; posvetil se je doktoratu. Ko je FIDE po smrti Aljehina sklenila, naj se za prestol pomeri šesterica še živih s turnirja AVRO (leta 1948 v Haagu in Moskvi), je Reuben odklonil nastop. Z razlogom se je bal »ruske« zarote, menil pa tudi, da bi bilo pošteno, če bi se za naslov pomerila takratna zmagovalca – Keres in on. Še je bil v vrhu: igraje je osvojil turnir v New Yorku pred Najdorfom in Euwejem. Poslej je igral le še redko, razcvetela pa se je kariera psihoanalitika. Ko je Fischer leta 1972 postal svetovni prvak, je Fine pravilno napovedal njegov umik iz šahovskih aren. Reuben, ki se je petkrat oženil, je umrl leta 1993.