»Vedno manj je rac, letos sem opazil samo eno leglo, laboda sta ostala brez mladičev, vodne kokoške tudi niso imele legla, žabe se komaj kaj oglašajo,« je svojo zaskrbljenost nad stanjem Koseškega bajerja z mestnimi oblastmi delil meščan ter na ljubljansko mestno občino naslovil vprašanje, ali bi bilo treba očistiti mulj in iz bajerja odstraniti tujerodne želve. ¸Opozorila, da se Koseški bajer spreminja ter da življenje v njem in ob njem počasi izumira, so med meščani, predvsem rednimi obiskovalci bajerja, vse glasnejša. Da sta laboda letos iz neznanih razlogov ostala brez vseh treh potomcev, je denimo že ob našem nedavnem obisku opozorila ena od obiskovalk bajerja.
Analiza vode bo znana novembra
Na ljubljanski mestni občini priznavajo, da se je število gnezdečih ptic ob Koseškem bajerju zmanjšalo, saj je ta s prenovo postal del urbanega območja. »Zmanjšalo se je območje s trstiko, ki tem pticam ponuja zavetje. Podobna zgodba je z žabami, ki poleg mirnega kotička potrebujejo tudi položne brežine, kakršnih pa na Koseškem bajerju manjka,« so zapisali. Med ukrepe za izboljšanje stanja so zato med drugim že uvrstili omejitev vlaganja ter hranjenja rib in drugih živali, povečanje količine drevesne obrežne vegetacije ter prepoved gnojenja površin na prispevnem območju bajerja.
Ob tem so na občini še pojasnili, da so kakovost vode v Koseškem bajerju nazadnje preverili pred petimi leti. »Rezultati iz leta 2013 kažejo, da je bajer zelo obremenjen s hranili, predvsem s celotnim fosforjem, katerega vir sta potok Mostnica in hranjenje vodnih in obvodnih živali. Zaradi hranil se v bajerju bogato razraščajo alge,« so zapisali na občini. Novo analizo vode v bajerju, ki je nastal v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so za namakanje okoliških kmetijskih površin z vodo zalili opuščene glinokope, bodo mestne oblasti znova izvedle letos. Rezultati bodo predvidoma znani novembra.
Tujerodne želve že izpodrinile domorodne
Da bi bilo Koseški bajer priporočljivo očistiti, saj se je na dnu zagotovo že nabralo veliko mulja, je že pred časom poudaril Marijan Kerč, predsednik Ribiške družine Dolomiti, ki skrbi za revir na območju Koseškega bajerja. Kot je pojasnil, ribiči zdaj vzdržujejo obstoječi ekosistem, ki pa ga ogrožajo tudi tujerodne vrste. Zadnja leta so se denimo v Koseškem bajerju namnožile želve rdečevratke.
»Tujerodne želve so velik problem, saj jih nevestni lastniki odlagajo v bajer, ko se jih naveličajo. So veliko uspešnejše od domorodne vrste in so jo izpodrinile. Prav na Koseškem bajerju se dokazano tujerodne želve tudi razmnožujejo,« so do ravnanja nekaterih občanov kritični tudi na občini. V sodelovanju s Hepatološkim društvom Slovenije so pred časom tujerodne želve že odstranjevali iz okolja, a ostaja neodgovorjeno vprašanje, kam s temi živalmi po tem, ko jih polovijo. »Na ta problem smo opozorili državo, ki pa še ni ukrepala,« so zapisali na občini.
