Evropske vlade so se po ministrovih besedah zavezale, da bodo po uvedbi strožjih ameriških sankcij proti Iranu, predvideni za november, ohranile trgovanje na področju naftne in bančne industrije. Vendar pa so to po njegovem mnenju bolj "politična stališča kot praktični ukrepi", navajajo tuje tiskovne agencije.
"Evropejci pravijo, da je sporazum varnostni dosežek zanje. Vendar mora vsaka država vlagati in plačati za svojo varnost," je povedal za enega od iranskih medijev. "Čeprav so se premaknili naprej, menimo, da Evropa še ni pripravljena plačati cene za (resnično nasprotovanje ZDA)," je poudaril.
"Iran lahko odgovori na evropsko politično voljo, ko ji bodo dodali praktične ukrepe," je še dejal Zarif.
Teheran naj bi do novembra, ko bo predvidoma začel veljati še drugi sveženj ameriških sankcij, odločil, ali bo še naprej spoštoval jedrski sporazum ali ne. Do takrat imajo druge podpisnice - Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska - čas, da ugotovijo, kako bi lahko brez ZDA ohranili sporazum.
ZDA so v skladu z odstopom od mednarodnega sporazuma iz leta 2015, s katerim se je Iran odpovedal razvoju jedrskega orožja v zameno za odpravo sankcij, v začetku meseca že uvedle prvi sveženj sankcij. Prepovedano je poslovanje z iranskimi finančnimi ustanovami, trgovina z dragocenimi kovinami ter sodelovanje z iranskim avtomobilski sektorjem.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je odstopil od sporazuma, je ob tem izrazil pripravljenost na pogovore, ki pa jih je Iran zavrnil.
