»Srečali smo se s primeri objave golih fotografij ali posnetkov spolnih odnosov, v enem primeru pa je partner po razpadu zveze fotografije natisnil in jih izobesil v okolici doma nekdanjega dekleta,« izkušnje policije opisuje Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi in predstavnica policije za odnose z javnostmi. Podobna zgodba je pred dnevi odjeknila v hrvaških medijih. Fant, ki razhoda s svojo partnerico ni najbolje prenesel, je njene gole fotografije objavil na več straneh s pornografsko vsebino. Prijateljice so jo večkrat posvarile, naj delikatnih fotografij ne pošilja nikomur, a se Zadrčanka nanje ni ozirala. »Nikoli jih ne bi zlorabil proti meni. Ljubiva se,« je bila prepričana. Vse dokler ni razgaljenih podob sebe našla na številnih pornografskih straneh.

Prvi korak: prijava na policijo

Ker posnetki v tovrstnih primerih nastanejo s privolitvijo, je pregon težaven, a ne nemogoč. Pravica do zasebnosti je pri nas namreč opredeljena kot ena najvišjih z ustavo določenih pravic posameznika. Oškodovanec mora storilca prijaviti policiji, ta pa ga lahko po kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov (z dodatno okoliščino povzročitve hujše prizadetosti) preganja zaradi objave posnetkov seksualne vsebine brez privolitve, za kar je predvidena zaporna kazen od treh mesecev do treh let. Policija je lani obravnavala dva takšna primera, v katerih sta bili žrtvi ženski, letos pa so doslej prejeli štiri prijave – dve žrtvi sta ženskega, dve pa moškega spola.

Fotografije je s spleta, natančneje s pornografskih strani, zelo težko odstraniti, veliko je odvisno od tega, ali gre za zakonite strani ali kakšne s strežniki, zakupljenimi v Panami ali Rusiji, kjer je že težko definirati, kdo jih sploh upravlja, pa razlaga Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. »To je tako kot z zobno pasto – ko jo enkrat iztisnete iz tube, jo je zelo težko spraviti nazaj vanjo,« z vsakodnevno prispodobo nazorno prikaže težave pri odstranjevanju materiala s spleta. Fotografije namreč uporabniki z vsega sveta tudi zelo hitro kopirajo, te se potem pojavijo na drugih straneh in posledično se lahko razširijo hitro kot ogenj.

Za privlačno mladenko stojijo goljufi

V skoraj vseh primerih čustveno motiviranih zlorab so žrtve ženske, pri izsiljevanju iz koristoljubja, ki mu pravimo »sextortion« (gre za zloženko dveh angleških besed: seks in izsiljevanje), pa so po Božičevih izkušnjah tarče predvsem moški v srednjih letih. »Imajo družine in otroke in tako največ za izgubiti, po drugi strani pa so najbolj dovzetni za intimne igrice s simpatično in privlačno mladenko, s katero ali za katero se slečejo pred računalniško kamero,« navaja in dodaja, da goljufi, ki stojijo za temi prevarami, največkrat izvirajo iz Nigerije, Gane in Slonokoščene obale. Zaradi oddaljenosti, visokih zneskov mednarodnih policijskih akcij in kaosa v tistih državah pa se jih večinoma ne preganja. Preden posameznik poda prijavo policiji, izsiljevalcem običajno že plača kakšen znesek, gre za od kakšnih 500 pa do nekaj tisoč evrov. »A to se nikoli ne konča. Dokler bodo lahko od vas dobili denar, se izsiljevanje ne bo končalo,« opozarja Božič in svetuje takojšnjo prekinitev komunikacije in izbris profila na omrežju, prek katerega ta poteka.

Mnogi prijave sploh ne podajo

Storilcem grozi zaradi izsiljevanja do pet let zaporne kazni, v skrajnih primerih celo osem, za neupravičeno snemanje pa denarna kazen ali do enega leta zapora. V primeru, ko je žrtev mladoletna oseba, in število tovrstnih primerov s priljubljenostjo družbenih omrežij raste, se storilca lahko preganja tudi zaradi prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Leta 2016 je policija obravnavala 113 prijav tovrstnih primerov, lani pa 130, a je število zagotovo višje, saj mnogi zaradi sramu prijav sploh ne podajo.

Glede na razširjenost uporabe elektronskih naprav pa pričakujejo, da bo število takšnih kaznivih dejanj naraščalo in ravno zato je ozaveščenost vseh uporabnikov omrežij in spleta toliko pomembnejša. Na policiji zato svetujejo varno uporabo interneta in izjemno previdnost pri varovanju zasebnosti in deljenju osebnih podatkov na spletu, več o tem pa si lahko mladoletniki in odrasli preberejo na spletnih straneh policije, nevladnih organizacij, SI-CERT, Varni na internetu, Safe.si, Europol in podobnih.