Zavrnjeni novi argentinski zakon o splavu je predvideval dekriminalizacijo svobodne prekinitve nosečnosti in priznal brezplačno pravico za ta poseg v javnih zdravstvenih ustanovah. V Argentini, enako kot v večini latinskoameriških držav, tako prekinitev nosečnosti ostaja kaznivo dejanje, čeprav se po uradnih podatkih zanjo vsako leto odloči več kot 350.000 žensk v tej državi. Aktivistke pa kljub porazu ne nameravajo vreči puške v koruzo.
V torek zvečer po lokalnem času je 72 članov zgornjega doma argentinskega parlamenta po 14-urni razpravi z 38 glasovi proti in 31 za ter dvema vzdržanima zavrnilo zakon, ki bi ženskam omogočil svobodno odločanje o nosečnosti oziroma njeni prekinitvi v prvih 14 tednih ter posledično o lastnem telesu. Tako ostaja veljaven zakon iz leta 1921, ki dovoljuje splav samo v primeru posilstva ali ko je ogroženo življenje nosečnice.
Nasprotniki novega zakona med senatorji so se večinoma sklicevali na argumente, ki jih proti abortusu običajno navaja Cerkev. Ne da bi omenjal svojo domovino ali sodeloval v razpravah in polemikah, ki so se razvnele pred glasovanjem, je papež Frančišek dan po parlamentarni odločitvi dejal, da abortus pomeni »umor otroka«, primerljiv »s tem, kar so počeli nacisti za rasno čistost«. Domača duhovščina je pograbila to priložnost in izrazila svoje odločno nasprotovanje splavu, medtem ko je bil aktualni konservativni predsednik države Mauricio Macri dokaj zadržan, verjetno zato, ker večina poslancev in senatorjev iz vladne koalicije Cambiemos (Spremenimo se) skupaj s podpredsednico države Gabrielo Michetti nasprotuje splavu celo v primeru posilstva. Novi zakon so na torkovem glasovanju podprli peronistični senatorji, vključno z nekdanjo predsednico Argentine in zdaj članico zgornjega doma Cristino Fernández de Kirchner, ki je v svojem predsedniškem mandatu (2007–2015) preprečila obravnavo te problematike v parlamentu.
Na odločitev je ves čas parlamentarne razprave na mrazu in dežju čakalo tisoče mladih in manj mladih žensk in moških, ki so se zbrali na ulici pred parlamentarno stavbo v Buenos Airesu. Izid glasovanja je zanje pomenil veliko razočaranje. Pri projektu spremembe zakona sodelujejo številne nevladne organizacije, med glavnimi sta Nacionalna kampanja za legalno, varno in brezplačno prekinitev nosečnosti ter lokalno društvo Amnesty International (AI), ki napovedujejo, da bodo ob prvi priložnosti ponovno zahtevale parlamentarno razpravo in glasovanje o tem zakonu, kar bo mogoče po marcu 2019 glede na pravilnik argentinskega parlamenta. »V času čakanja bodo oni (senatorji) odgovorni za smrtne primere žensk, do katerih bo prišlo zaradi nezakonitih splavov,« je dejala vodja organizacije Nacionalna kampanja Celeste McDougall. Po besedah Mariele Belski, direktorice AI, se tako »ohranja krog nasilja nad ženskami«. Ob tem je spomnila, da je lani po uradnih ocenah v Argentini opravilo nezakoniti splav 354.627 žensk, da je zaradi zapletov, ki nastajajo po nestrokovnih posegih, vsako leto 50.000 žensk hospitaliziranih in da jih 50 na leto umre. Zaradi tovrstnih posledic je od leta 1983 do danes v Argentini umrlo že več kot tri tisoč žensk.
Španska pisateljica in borka za pravice žensk Cristina Fallaras pa pravi: »Ženska naredi splav in pika. Najsi bo katoličanka, muslimanka, judinja, bogata, revna, mlada, zrela ali redovnica.« To se dogaja v Argentini in drugod v Latinski Ameriki, kjer imajo sicer Katoliška cerkev in v zadnjem času protestantske sekte veliko moč in vpliv. Od 46 latinskoameriških in karibskih držav je splav ne glede na vzrok legaliziran samo na Kubi, v Urugvaju, Francoski Gvajani in v eni od 32 mehiških zveznih enot. Na Haitiju, v Dominikanski republiki, Salvadorju, Hondurasu, Surinamu in Nikaragvi je to v vsakem primeru kaznivo dejanje, četudi gre za posilstvo ali življenjsko ogroženost nosečnice. V Salvadorju se na primer prekinitev nosečnosti obravnava kot zločin, za katerega je predvidena do 30-letna zaporna kazen. V nekaterih drugih državah (denimo v Antigvi, Braziliji, Čilu, Gvatemali, Panami, Paragvaju, Venezueli in v nekaterih mehiških zveznih državah), kjer je splav prepovedan, zakon dopušča izjeme, ko je ogroženo življenje ženske. V Braziliji, Čilu, Panami in Mehiki je dovoljen še v primeru posilstva.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na tej celini letno v poprečju 44 splavov na 1000 žensk v reproduktivnem obdobju, kar pomeni okoli sedem milijonov primerov na leto; zaradi nestrokovnih posegov pa je hospitaliziranih okoli 800.000 žensk na leto. Torkovo glasovanje v Buenos Airesu je zato pritegnilo veliko zanimanje in vzbudilo razočaranje v Latinski Ameriki.
