Ko se na dolgi rok pišejo biografije in ocenjuje dediščina ameriških predsednikov, se v ospredju redko znajdejo njihova imenovanja vrhovnih sodnikov. A prav ta imajo lahko dolgoročne posledice za ameriško družbo in Donaldu Trumpu se v tem pogledu ponuja posebna priložnost. V sredo je namreč upokojitev napovedal 81-letni vrhovni sodnik Anthony Kennedy, ki je v devetčlanskem sodišču pri mnogih izpostavljenih primerih oddal odločilni, peti glas. Velikokrat je menil enako kot štirje bolj konservativni sodniki, a dostikrat tudi enako kot štirje bolj liberalni. Če Trump namesto njega po pričakovanjih imenuje sodnika bolj konservativnih prepričanj, bo v to smer za dlje časa nagnjena tudi najvišja sodna ustanova v ZDA. Liberalci se že bojijo za pravico do splava ali za pravice istospolnih parov. Strokovnjaki so našteli vsaj 50 primerov, v katerih je Kennedy oddal odločilni glas skupaj z bolj liberalnimi sodniki.

Že leta 1992 je močno presenetil

Devet sodnikov, ki imajo trajni mandat, seveda ne odloči vedno s 5:4 in ne vedno v skladu s tem, kakšna prepričanja naj bi imeli. Mnogo je tudi vprašanj, ki niso ideološka ali pa takšna sicer so, vendar je pravno gledano problem bolj ali manj jasen. Vedno pa ni tako. Med najbolj znanimi primeri, kjer so se sodniki razdelili na konservativni in liberalni del, Kennedyjevo mnenje pa je bilo odločilno, so vsaj štirje. Leta 2000 je razjezil demokrate, ko je po predsedniških volitvah presodil proti ponovnemu štetju glasov na Floridi, kar je pomenilo volilno zmago Georgea W. Busha. Leta 2010 je napisal večinsko mnenje v prid neomejeni finančni porabi organizacij v podporo kandidatom na volitvah, s čimer je padla v vodo reforma, ki bi omejila vpliv denarja v volilnem procesu. Leta 2015 je ujezil ameriške konservativce, ko je presodil proti ukinitvi prepovedi istospolnih porok, še bolj pa jih je leta 1992 osupnilo njegovo mnenje proti razveljavitvi ustavne pravice do splava.

To slednje je res zelo odmevalo. Pet let prej je Kennedyja na položaj vrhovnega sodnika imenoval republikanski predsednik Ronald Reagan. Pred tem je imel Kennedy na zveznem prizivnem sodišču zgledno kartoteko konservativnega sodnika in Bela hiša je bila prepričana, da bo z njim pravica do splava padla. Zato je bil Reagan pozneje zaradi svoje izbire deležen ostrih kritik konservativcev, Kennedy pa je za dolgo časa obveljal za dokaz, da je izbira vrhovnega sodnika vselej tudi negotova. Kennedy se je oznake, da je »jeziček na tehtnici« sicer vselej izogibal, a je zaradi svoje nesojene vloge na sodišču obveljal za enega najbolj vplivnih Američanov.

Demokrati zahtevajo doslednost republikancev

Trump je v svojem mandatu že imenoval enega vrhovnega sodnika, Neila Gorsucha. Pripravljen ima tudi že seznam 25 imen za Kennedyjevega naslednika, ki ga mora potrditi senat, kjer imajo republikanci večino vsaj do januarja. Novembra so namreč kongresne volitve in demokrati upajo, da bi jim morda uspelo dobiti večino v senatu. Zaradi tega stranka poziva Trumpa, naj z imenovanjem počaka do volitev, da bo o tem, kakšen sodnik bo sedel na klop vrhovnega sodišča, posredno odločalo ljudstvo. Pri tem se sklicujejo na republikansko blokado kandidata za vrhovnega sodnika, ki ga je prejšnji predsednik Barack Obama imenoval osem mesecev pred volitvami. Tedanja republikanska večina v senatu ga namreč ni hotela dati na glasovanje, rekoč da je treba počakati na predsedniške volitve. Tam je potem zmagal Trump in Obamov kandidat je odpadel. Toda malo verjetno je, da bodo republikanci čakali do volitev in postavili na kocko ponujeno priložnost, da za dlje časa nagnejo sestavo sodišča na bolj konservativno stran.

Nihče od bolj konservativnih sodnikov namreč ni starejši od 70 let, zato je utemeljeno pričakovati, da bodo ostali na položaju vsaj še desetletje. Na drugi strani sta dva liberalnejša sodnika, stara 79 oziroma 85 let, in je prej mogoča njuna upokojitev, čeprav bosta na odstop verjetno čakala demokratskega predsednika, če jima bo služilo zdravje.

Ob verjetni novi sestavi sodišča bi bil še najbližje jezičku na tehtnici predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki je nekajkrat razočaral konservativce, najbolj odmevno leta 2012, ko je podprl ustavnost Obamove zdravstvene reforme.