Reka Krka, dolenjska zelena lepotica, te dni ni prav nič zelena, vsaj ne na območju Kostanjevice na Krki. Rjava barva reke in ponekod tudi pene na njeni površini marsikoga odvrne od misli, da bi se v njej osvežil. Kot so nam povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, niso prejeli prav nobene prijave, da bi morda šlo za kakšen izreden dogodek, torej onesnaženje. Po besedah vodje novomeške enote Bonie Miljavac gre za vsakoletni naravni pojav cvetenja kremenastih alg.
»Rjavost vode je lahko posledica povečanega pretoka reke, a to je pri Krki že mimo. Obarvanost, ki se je pojavila zdaj, je posledica cvetenja alg, ki se pojavi ob visokih temperaturah zraka in vode ter nižjih pretokih reke, medtem ko na predelih, kjer so pritoki višji, tega pojava ni,« pojasnjuje Miljavčeva. Na reki Kolpi, kjer so pretoki višji, se cvetenje alg pojavi redko. Kot so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zapisali v letošnjih priporočilih za kopalce, je sicer v poletnih sušnih obdobjih in pri nižjem pretoku reke Kolpe mogoče opaziti izrazitejše zastajanje pene med kamni na določenih jezovih na območju Srednjih Radencev, Vinice in Pobrežja, a kot poudarjajo, gre za povsem nenevaren naraven pojav.
Domačinov rjava Krka ne moti
»V Krki se v Kostanjevici kopamo že od malega in smo vajeni, da je voda rjava. Včasih je bila celo tako motna, da pred seboj v vodi niti roke nisi videl. A nas to nikoli ni motilo, s tem smo rasli. Po kopanju tudi nikoli nisem šla pod prho in nikoli nisem imela nobenih težav,« nam je povedala 55-letna domačinka Mojca. Tudi Miljavčeva pravi, da je voda kljub cvetenju primerna za kopanje, ga pa vendarle odsvetuje občutljivejšim ljudem, saj bi lahko prišlo do kakšne alergijske reakcije. Kot dodaja Miljavčeva, je težko reči, kdaj se bo Krka »očistila«. »Obarvanost zaradi cvetenja alg lahko traja nekaj dni, lahko pa tudi ves mesec, odvisno od vremenskih razmer.«
Na Dolenjskem in v Beli krajini je v državni monitoring kopalnih voda, ki ga opravlja Nacionalni inštitut, vključenih dvanajst kopalnih območij oziroma merilnih mest, od tega deset na reki Kolpi in dve na Krki, to je na kopališču Loka v Žužemberku ter na jezu v Straži. Monitoring na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, vzorčenje pa na vsakem merilnem mestu opravljajo na 14 dni. Poleg terenskih opažanj – motnosti, temperature vode – merijo tudi dva osnovna mikrobiološka parametra, morebitno prisotnost bakterij Escherichie coli ter intestinalnih eneterokokov, ki kažejo fekalno onesnaženost. Po podatkih Nacionalnega inštituta so kopalne vode na Kolpi in Krki že vrsto let razvrščene kot odlične oziroma dobre, le redko kot zadostne.
