Po poročanju tujih tiskovnih agencij se je na sobotnih demonstracijah v Tel Avivu zbrala množica več tisoč protestnikov. Organizirali so jih voditelji manjšine Druzov, udeležili pa tudi pripadniki drugih arabskih manjšin in tudi Judi. Med njimi so bili tudi številni opozicijski politiki v Izraelu.
Nasprotniki zakona menijo, da bo bo legaliziral diskriminacijo. Zakon namreč opredeljuje Izrael kot nacionalno državo judovskega naroda, ki da imajo unikatno pravico do samoodločbe na območju zgodovinskega Izraela. Nič pa ni govora o enakopravnosti ali demokraciji. Zakon je bil v parlamentu sprejet 19. julija sredi noči in zdaj je del t. i. izraelskih temeljnih zakonov, ki pravzaprav predstavljajo izraelsko ustavo.
Zakon še naprej spodbuja vzpostavljanje judovskih naselbin, hebrejščina pa naj bi bila edini uradni jezik. Arabščina, ki je bila doslej prav tako uradni jezik, ima zdaj le status posebnega jezika.
Izraelski državljani arabskega porekla sicer predstavljajo 17,5 odstotka izraelskega prebivalstva, ki šteje okoli osem milijonov ljudi. Med njimi so najštevilčnejši Druzi - bilo naj bi jih okoli 130.000, ki so tudi nadpovprečno prisotni v izraelski policiji in vojski, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Premier Netanjahu je med današnjo redno sejo vlade branil zakon. "Izrael je judovska in demokratična država," je dejal in poudaril ter zagotovil, da nihče ni imel v mislih zmanjševanja pravic manjšin. Želijo pa s tem zakonom zagotavljati, da bi Izrael ostal nacionalna država judov. "Želimo predvsem preprečevati na primer nenadzorovano priseljevanje Palestincev" ali migrantov. Palestinci naj bi namreč zlorabljali možnost združevanja družin in se množično priseljevali v Izrael.
Da bi pomiril Druze, je napovedal vzpostavitev posebne vladne komisije, ki naj bi preučila njihove pomisleke. V sredo pa naj bi izraelski parlament opravil še izredno sejo o tem zakonu. Po nekaterih navedbah bi morda za Druze in njihov položaj v Izraelu lahko spisali tudi poseben zakon, še navaja AFP.
