Evropska komisija je junija našo državo vnovič opomnila na spoštovanje odločitve evropskega sodišča. To je pred tremi leti s sodbo zahtevalo, da se nevarno odlagališče odpadkov v Bukovžlaku pri Celju čim prej sanira. Po opozorilih Bruslja namreč prav to odlagališče zaradi navzočnosti težkih kovin predstavlja resno tveganje okolja in zdravja ljudi. A evropska komisija opozarja, da naša država tri leta po sodbi še ni sprejela ustreznih ukrepov za sanacijo ali zaprtje tega odlagališča v skladu z zahtevami direktive o odlagališčih in okvirne direktive o odpadkih. Po njihovih navedbah je Slovenija do zdaj uredila le eno od dveh nevarnih odlagališč, na katera se sodba nanaša, in sicer na industrijskem območju Gaberje jug, kjer je bilo predelanih 40.000 ton nevarnih odpadkov, ne pa tudi na območju Teharij, konkretno Bukovžlaka. Komisija je zato Sloveniji postavila dvomesečni rok za odgovor, ki se izteče 8. avgusta.
Zamuda zaradi oddaje javnega naročila
Kot so za Dnevnik pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve ter vladno zakonodajno službo že pripravili odgovor komisiji, ki ga je na dopisni seji potrdila tudi vlada. V odgovoru pojasnjujejo, da je bilo od julija 2015, ko je bila izdana sodba, do danes narejenega veliko, ves čas pa je naša država sodelovala z evropsko komisijo, jo redno obveščala o možnih načinih sanacije in ji pošiljala v vpogled celotna gradiva. Pojasnjujejo in priznavajo, da je med aprilom in decembrom lani zaradi izrednih okoliščin, na katere Slovenija ni imela vpliva, prišlo do zamude v postopku oddaje javnega naročila, a je po uspešno končanem postopku država usmerila vse napore in prizadevanja v to, da se ureditev nadaljuje po začrtani časovnici. To pa pomeni, da bo sodba do julija 2021 izvršena, kot je bilo napovedano in odobreno pri komisiji. »Izjemen napredek je bil s tehničnega vidika na sami lokaciji dosežen prav od letošnjega januarja naprej,« odgovarjajo na ministrstvu. Dodajajo, da je izbrani izvajalec, to je podjetje Irgo Consulting, takoj po podpisu pogodbe v januarju začel remediacijo zemljin in sanacijo parcele na območju Teharij, ki bo stala 2,8 milijona evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je vse lastnike zemljišč in upravljavce infrastrukturnih vodov prav tako januarja zaprosilo za soglasja za izvedbo vseh načrtovanih preiskav terena.
Stanje danes že drugačno
»Vsa soglasja smo prejeli februarja in to je bil pogoj, da smo na terenu lahko začeli tudi raziskave. Iz njihovega povzetka, pri čemer smo upoštevali veljavne evropske standarde s področja geotehnike, hidrogeologije in projektiranja okoljskih sanacij ter gradbenih objektov, je razvidno, da je bil po izreku sodbe julija 2015 v resnici dosežen velik napredek,« v odgovoru komisiji pojasnjujejo na ministrstvu. In še, da na novo pridobljeni podatki kažejo, da se tehnično in okoljsko stanje, zlasti pa tveganje, ki ga parcela na območju Teharij predstavlja za okolje, še posebno za vodonosnik v Savinjski dolini, močno razlikuje od tistega, ki je bil javnosti predstavljen v času izreka sodbe. »Vse raziskave so bile vodene skladno s programom raziskav in potrebami projekta. V luči sodobnih pristopov k vzdržnim sanacijam degradiranih tal, kar parcela na območju Teharij nedvomno je, pa je bil načrtovani potek strokovno-tehničnih del pravilen in skladen z uveljavljeno prakso in standardi na področju projektiranja okoljskih in geotehničnih sanacij,« je naša država še zapisala v odgovoru komisiji.
