Zakaj je bil Platon tako kritičen do mimezisa, še posebno do slikarskega in pesniškega »posnemanja« (to je pač običajen prevod te grške besede)? Do pesniškega mimezisa je bil celo tako kritičen, da poeziji (k njej je prišteval tudi tragedijo) ni dopustil mesta v svoji koncepciji idealne države. Mar je ta utemeljitelj filozofije tako sovražil poezijo? Prav nasprotno, poezijo bi izgnal iz svoje idealne države, ki bi jo vodili filozofi, prav zato, ker jo je imel za konkurentko filozofiji. Še več, za premočno konkurentko, saj poezija, še zlasti dramski oziroma gledališki mimezis, zmore to, o čemer lahko platonska filozofija le sanja: oblikuje značaje, vpliva na emocije in prepričanja ljudi. In vse to ji uspe prav zaradi mimezisa, posnemanja.
Mladen Dolar (Foto: Maja Marko)
Pri Platonu se začne obravnava mimezisa s pojmom »ravnati ali vesti se kot«, kar je pač najbolj razvidno pri dramskem načinu mimezisa, pri katerem naj bi igralec pr...
Kadar koli sem postavljena (oziroma se postavim) pred pisanje, v katerem uporabljam izrazje za spolnost in spolne organe, se znajdem v zagati. Na eni...
